Logarjeva: Iluzorno bi bilo pričakovati, da omikron ne bo prišel tudi k nam

V oddaji 24UR ZVEČER je vodja svetovalne skupine za Covid-19 dr. Mateja Logar povedala, da omikron predstavlja kar veliko nevarnost. "Moramo ga spremljati, dokler ne dobimo dodatnih informacij. Vsekakor se držimo priporočil WHO in Evropskega centra za nadzor bolezni, ki odsvetujeta potovanja na področja na jugu Afrike, ob tem pa po vrnitvi iz tega področji svetujeta karanteno, kar smo uvedli že s prejšnjim petkom. S tem nadaljujejmo. Spremljamo države v katerih je prisotno širjenje omikrona. V skladu s priporočili bomo tudi širili nabor držav."

Bodo temu sledili ostrejši ukrepi? Logarjeva upa, da obstoječi zaenkrat zadostujejo. "Vemo, da je bolje biti en korak naprej in biti zelo previden, zato smo se tudi takoj, ko so se ti podatki pojavili, odločili za omenjene ukrepe, podobno kot tudi druge države." Ob tem je dejala, da je problematično tudi to, da Slovenija nima neposrednih letalskih povezav z državami na jugu Afrike, zato težje nadzoruje prihod potencialno okuženih. Po njenem mnenju je pomembno usklajeno delovanje na nivoju EU.

"Če je omikron tako kužen, kot se predvideva, s temi ukrepi lahko upočasnimo prihod te variante v Slovenijo. Iluzorno bi bilo pričakovati, da smo nek osamljen otok, saj čez Slovenijo potekajo številni transporti. Ne moremo biti otoček, kot sta lahko Nova Zelandija in Avstralija. Pomembno pa je, da se upoštevajo vsi ukrepi, ki so v veljavi, še posebej ko gre za bolj kužne različice," je povedala vodja posvetovalne skupine. 

Infektologinja Bojana Beović pa je ocenila, da je omejitev potovanj z območij, kjer je prisotna nova različica virusa, smiseln ukrep, vsaj dokler ni znano več o značilnostih omikrona. "Izkušnje kažejo, da je na ta način nemogoče preprečiti vnose novih različic, lahko pa jih nekoliko upočasnimo," je dejala. V vmesnem času pa se lahko, kot je dodala, primerno organiziramo in po potrebni sprejmemo dodatne ukrepe, če se bo izkazalo, da so ti potrebni.

Po nekaterih namigih virologov bi moralo cepljenje proti različici zaščititi vsaj delno, a je na analize treba še počakati, je pojasnila Beovićeva. Po njenih besedah so si strokovnjaki po svetu večinoma edini, da je ob pojavu nove različice pomembno tako osnovno cepljenje kot cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19. "Ne samo pri tistih, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni, ampak pri vsej populaciji, ker bomo na ta način zmanjšali število obolelih in vsaj delno zamejili širjenje nove različice," je poudarila.

Opomnila je, da metode, s katero bi povsem ustavili epidemijo, ni, da pa lahko s cepljenjem bistveno zmanjšamo pritisk na bolnišnice, omogočimo ustrezno zdravljenje vseh bolnikov in živimo, "kolikor toliko normalno". Glede na število dnevno potrjenih okužb epidemija covida-19 sicer še naprej upada.

Po oceni Beovićeve je za to zaslužno spoštovanje epidemioloških ukrepov, predvsem pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), prav tako so prepovedana večja zbiranja. "Težko bi rekla, da je prekuževanje že doseglo stopnjo, da bi samo od sebe ustavljalo epidemični val," je menila. Po njenih besedah to pomeni, da je treba vztrajati z obstoječimi ukrepi. Ti so v primerjavi z lanskimi razmeroma blagi, je še izpostavila.

Po besedah Tomažiča majhna možnost, da bi bila cepiva proti omikronu neučinkovita

Vse nove različice virusa so nekoliko slabše občutljive na cepiva, je pojasnil Janez Tomažič, infektolog ljubljanske infekcijske klinike. Ob tem je tiste, ki se z virusom še niso srečali in so t. i. imunsko naivni, pozval k cepljenju. Tiste, ki so polno cepljeni, pa k cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva. "Zanesljivo je, da si bolj zaščiten, če imaš več protiteles, in to je v tem trenutku vse, kar lahko naredimo," je poudaril.

Tomažič je izrazil svojo zaskrbljenost glede različice omikron. "Zakaj nas skrbi? Predvsem zato, ker je zaskrbljenost nad različico izrazila Svetovna zdravstvena organizacija," je dejal. Ob tem je izpostavil, da je pri novi različici omikron že znano število mutacij, ni pa še jasno, kakšne so posledice teh mutacij. Prvi odgovori glede različice omikron bodo po njegovi oceni na voljo v 14 dneh. Vsi vodilni laboratoriji že analizirajo virus na celični kulturi, ki ji bodo po besedah Tomažiča dodajali "serum cepljenih in serum prebolevnikov". Na ta način bodo ugotovili, kako se virus obnaša v obeh okoliščinah.

Tomažič pojasnjuje, da za zdaj ostaja več neznank. Med njimi tudi, če je različica omikron bolj nalezljiva od različice delta. Prav tako ni jasno, če se nova različica že širi po populacijah držav, saj doslej potrjene primere okužb povezujejo z vnosi iz Južne Afrike. Po prvih znanih podatkih okuženi z različico omikron sicer ne zbolijo kritično, temveč bolj zmerno, je pojasnil.

"Za božično-novoletne praznike bomo morali ostati ob jelkah ob domačem ognjišču"

Opomnil je, da je različica alfa "svet kolonizirala" v 10 tednih, različica delta pa v petih tednih. "Upam, da omikron tega ne bo naredil še hitreje," je dejal Tomažič. Na vprašanje, kakšen vpliv bo nova različica imela na prihajajoče praznike, je odgovoril, da bomo za božično-novoletne praznike "morali ostati ob jelkah ob domačem ognjišču". Podobno je v večerni informativni oddaji dejala tudi Logarjeva. "Trenutno se ravnamo po številu zasedenih intenzivnih postelj. Tukaj ne moremo reči, da smo že pri kakšnem izboljšanju. Kakšnega sproščanja ni na vidiku. Glede na dosedanjo situacijo, bodo ukrepi, ki so v veljavi, veljali preko celega decembra. Bistvenega sproščanja glede na epidemiološko sliko si ne moremo privoščiti."

Populacijsko imunost predstavlja seštevek cepljenih in prebolelih, je izpostavil Tomažič. "Ta populacijska imunost se je sedaj v veliki meri povečala, lahko pa bi bila še bistveno boljša, če bi se cepilo še več ljudi," je pojasnil in dodal, da cepljenje predstavlja neprimerno varnejši način pridobivanja imunosti kot okužba.

Prve primere potrdili tudi v Evropi

Nova različica novega koronavirusa, imenovana omikron, predstavlja "zelo visoko" stopnjo globalnega tveganja s potencialno resnimi posledicami, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Pri tem je poudarila, da še vedno ostaja nejasno, kako nalezljiva in nevarna je nova različica.

Prve primere te različice so potrdili že v več državah, med drugim v Izraelu, Hongkongu in Kanadi. V Evropi so jo doslej potrdili v Avstriji, Italiji, na Češkem, v Belgiji in Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, pa tudi v Veliki Britaniji. V večini primerov so okuženi pripotovali iz Južne Afrike ali drugih držav na jugu afriške celine.