Beovićeva: Smiselno bi bilo razmisliti o odprtju cepljenja za vse, ki bi to želeli

Na vprašanje, ali je to že predlog svetovalne skupine, je Bojana Beović odvrnila, da posebej sicer ne, saj se skupina bolj ukvarja z neposredno strokovnimi vprašanji, denimo o primernosti določenih cepiv za neko starostno skupino, o vprašanju cepljenja prebolevnikov z enim odmerkom in podobno. Če bi jih povprašali o takšni možnosti, pa se bo svetovalna skupina sestala in po svojih močeh odgovorila tudi na to vprašanje.

Cepljenje bi morali bistveno pospešiti, pa pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta - po njegovem mnenju bi morali povprečno cepiti vsaj 30 tisoč ljudi na dan, niti prazniki pa ne bi smeli biti izgovor za zastoje. "Podobno kot na volitve bi lahko vabili, poslali uro, rekli: Za vas je rezervirano cepivo, pridite, takoj ga boste dobili," pravi. 

Ob tem se je Beovićeva odzvala na nekatere nedoslednosti pri cepljenju po starostnih skupinah. Pojasnila je, da so v osnovi želeli zaščititi najranljivejše. To je po njeni oceni imelo kar dober vpliv na stanje v bolnišnicah in na število smrti covidnih bolnikov. "Zdaj pa smo v vmesni fazi, ko imamo posamezne občine, ki nimajo veliko starejših ljudi, ali pa ti odpovedujejo cepljenje, potem pa cepijo mlajše," je pojasnila.

Tako se cepivo čim prej porabi in tudi nekateri mlajši so za cepljenje zainteresirani. Zato prihaja do nekaterih neenakosti in po njeni oceni bi bilo smiselno cepljenje odpreti za vse zainteresirane – in teh je v Sloveniji po zadnjih anketah vse več, je dejala. Pri tem bi bilo s pomočjo skupne aplikacije za cepljenje, ki bi veljala za vso državo, mogoče vzpostaviti podoben sistem kot pri napotnicah, ki jih je mogoče uveljavljati kjer koli – torej denimo tam, kjer bi prišli prej na vrsto. Takšna aplikacija naj bi bila pripravljena že v kakšnem tednu.

Med najstarješimi za covidom-19 zbolevajo le še posamezniki, kažejo epidemiološki podatki. Prvi odmerek sta prejeli približno dve tretjini državljanov starejših od 70 let. "To je že odstotek, ki se pozna pri obremenjenosti zdravtsvenega sistema," pravi Beovićeva. A tretjina starejših se za cepljenje ni odločila. Doslej se je število starejših, ki so dobili odmerek, hitro povečevalo, zdaj pa se je ta trend skoraj ustavil.

Ali bo do 15. junija precepljenost v resnici dosegla 60 odstotkov, je po njenih besedah "odvisno od vseh nas". Sama meni, da bi si vsakdo moral postaviti vprašanje, kako hitro bo prišel do cepiva, in ne, ali se sploh cepiti oz. s katerim cepivom se cepiti. S 60-odstotno precepljenostjo prebivalstva si namreč po njenih besedah "lahko v državi privoščimo bistveno drugačno življenje".

"Zame bi bilo uspešno samo, če precepimo nad 90 odstotkov. To je pokazala Velika Britanija, ki ima precepljenost nad 50 let od 87 odstotkov v Londonu, kjer je najslabša, do 98 odstotkov na Škotskem," pa meni Luka Renko s Sledilnika covid-19. Da bi morala biti precepljenost med starejšimi višja, meni tudi Jerala: "V teh skupinah bi morala biri vsaj 80-odstotna, ker sicer v splošni populaciji ne bomo dosegli 60 odstotkov."

"Doslej smo cepili največ 20.000 ljudi na dan, torej moramo od zdaj naprej toliko ljudi cepiti vsak dan, tudi v soboto in nedeljo," pravi Jerala.

Dolgoročno so se že pojavile ideje, da bi šlo za podobno cepljenje kot pri gripi, torej vsakoletno, pa je med drugim povedala Beovićeva. Serološki testi namreč vsaj za zdaj niso dovolj zanesljivi, da bi z njimi ugotavljali, ali je nekdo prebolel in je imun oz. v kolikšni meri mu pomaga cepljenje. Pri tem je izrazila upanje, da bi takšne teste lahko dobili v nekaj mesecih.