Bešič Loredan: Covid-19 je razgrnil vse težave slovenskega zdravstvenega sistema

Nezadovoljstvo tistih, ki v vrstah stojijo pred zdravstvenimi ustanovami, še večje pa je nezadovoljstvo tistih, ki do tja niti ne pridejo. Tisti, ki te ustanove vodijo, pa so zaskrbljeni. Direktor UKC Maribor Vojko Flis pravi, da njihova bolnišnica dela s polno paro, da pa je delo upočasnjeno, ker lovijo ravnotežje med skrbjo za vse bolnike in tiste s covidom-19, kar je seveda izjemno težko. Iz Sindikata zdravstvene nege medtem kličejo na pomoč in pošiljajo sporočilo: "Ne zdržimo več." V jeseniški bolnišnici pa je zaradi okužb, karanten in samoizolacij doma 28 zaposlenih. 

V zdravstvu, kjer pomanjkanje kadra ni nobena novost, se je v času covida-19 z okužbo spopadlo že 780 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. To ne vključuje podatkov o karantenskih odločbah in samoizolacijah, zato je zagotavljanje vsakdanjega delovanja skorajda organizacijski čudež. 

Poleg tega se v slovenskem zdravstvu daljšajo čakalne dobe. Čakanje na prvi revmatološki pregled se je denimo v zadnjih šestih mesecih podaljšalo za 52 dni. Otorinolaringološke posege so preložili še za od dva do štiri mesece. Ljudje čakajo, medtem pa številne nevarne bolezni ostajajo neodkrite. 

Država bo letos za skrajševanje čakalnih dob namenila dodatnih 14 milijonov evrov, naslednje leto pa 28 milijonov. A zaposleni v zdravstvu dvomijo, da bo to dovolj. Ne gre samo za denar, saj brez ljudi tudi storitev ni. Realnost je kruta, o tem tudi kardiolog Vojko Kanič, ki pove: "Pri ljudeh, ki jih kličemo na posege, opažamo, da so zelo bolni, zgodi se, da ko jih pokličemo, svojci povedo, da so že umrli. To se dogaja in se bo vedno bolj."

V oddaji 24UR ZVEČER sta bila gosta ortopedski kirurg Danijel Bešič Loredan in minister za zdravje Tomaž Gantar. Prvi je kritičen do dela vlade in ministrstva za zdravje, saj meni, da niso storili dovolj za pripravo na drugi val. 

"Mislim, da bi od 15. maja do 15. avgusta, torej v treh mesecih, morali obrniti zgodbo in umestiti covid-19 v naš zdravstveni sistem. Če bi dali dekret, da mora vseh 26 zdravstvenih ustanov – bolnišnic – nameniti od 10 do 15 odstotkov postelj za covid bolnike, in bi ubrali regionalni, lokalni pristop zdravljenja, bi bilo stanje mogoče boljše ali pa bi bili bolje pripravljeni, če bi se tri mesece pogovarjali, kdo, kam in kje," je uvodoma dejal kirurg. "Zdaj pa imamo zdravstveni sistem, ki je na kolenih, zdravstveno nego, ki ne zdrži pritiska, in tempirano bombo v DSO-jih, kjer je kader prav tako na psu," še doda Bešič Loredan. 

Opozoril je tudi na to, da so ljudje razdeljeni kot še nikdar poprej in ne verjamejo več, da je koronavirus resna bolezen, zato se ne držijo ukrepov. 

Zdravstveni minister Gantar je dejal, da je stališče stroke, da bi razporeditev bolnikov v vse bolnišnice pomenilo povečano tveganje za okužbe zdravstvenih delavcev. "Neracionalno bi bilo, če bi to delali naenkrat po celotni Sloveniji, stopenjsko povečevanje zmogljivosti se nam zdi smiselno, saj na tak način dopustimo, da določene institucije nemoteno opravljajo delo," je razložil minister. 

Bešič Loredan je odgovoril s primerom, zakaj se mu takšna organizacija ne zdi smiselna: "Če se ponoči paciente iz murskosoboškega starostnega doma vozi v šempetrsko bolnišnico in potem čez dva dni nazaj, se mi težko zdi, da imamo jasen načrt."

Gantar je dejal, da je večji problem v pomanjkanju kadra kot v pomanjkanju postelj za covid bolnike, saj je bilo do zdaj okuženih že 780 delavcev v zdravstvu. "Moramo vedeti, da je drugi val močnejši v celotni Evropi, Slovenija ni nobena izjema. Ukrepi, ki jih sprejemamo v evropskih državah, so precej podobni med seboj," je poudaril.

Bešič Loredan je opozoril, da se bodo čakalne dobe še podaljšale in da nihče ne ve, koliko pacientov bo umrlo med čakanjem na vrsto, saj teh podatkov ne bomo imeli. "Vedno več je kolegov, ki na to opozarjajo," je dejal. 

Gantar je odgovoril, da je ključno preprečiti, da bi virus zašel v zdravstvene ustanove, saj so zapleti pri že bolnih, recimo pri onkoloških bolnikih, veliko resnejši. "Tako varujemo ranljive skupine in zdravstveni sistem. Včasih bi si želel malo več pozornosti tudi od zdravstvenih delavcev, glede na to, da je največ vnosov v ustanove ravno z njihove strani," je opozoril.