Bi se v Planico marca končno lahko vrnili navijači?

Pod Poncami so se tekmovalci za odličja že borili kljub primežu covida-19. Kaj je bilo torej tokrat drugače, da so FIS-tekme svetovnega pokala v teku na smučeh in nordijski kombinaciji odpovedali?

V pretekli zimski sezoni, ki jo je prav tako hromila epidemija, so v Planici vseeno organizirali dve veliki tekmovanji: decembra 2020 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih in marca 2021 finale svetovnega pokala v smučarskih skokih.

"Takrat smo pokazali, da znamo postaviti visoke standarde organizacije in tudi izvedbe. Ampak koronavirusna različica delta, ki je bila takrat prevladujoča, je bila takšna, da nam je uspelo nekako obvarovati okolje, v katerem smo delovali in bivali. Zeleni mehurček je bil za tekmovalne ekipe, sivi pa za organizacijsko ekipo in medijske predstavnike, uspelo nam je preprečiti izbruh okužb. Z novo različico omikron pa je praktično nemogoče jamčiti uspešnost teh dveh mehurčkov, kajti okužba se širi tako hitro, da bi lahko praktično čez noč ostali brez polovice osebja, in situacija bi lahko bila enaka tudi v tekmovalnih ekipah," je v pogovoru za 24ur.com pojasnil generalni sekretar Organizacijskega komiteja (OK) Planica, Tomaž Šušteršič.

 "Če bi se virus pojavil v tekmovalni ekipi, bog ne daj v ekipi katere od velesil – to so v smučarskem teku Norvežani, Švedi, Rusi, nenazadnje tudi Nemci, ki so v nordijski kombinaciji še posebej izpostavljeni – veste kakšnih očitkov bi bili vsi v Planici deležni, če bi morala tik pred olimpijskimi igrami cela takšna ekipa v karanteno?! Biti sedem dni brez treninga pomeni odpovedati se olimpijskemu nastopu," opozarja. 

Peking (pre)blizu

Če bi se v mehurčku razširila okužba, bi to po pravilih, ki veljajo v Sloveniji, pomenilo, da bi morali (razen izjem) vsi tisti, ki bi bili v tveganem stiku, v sedemdnevno karanteno, pravi. "To pa je resno tveganje, da nekateri tekmovalci ne bi mogli oditi na olimpijske igre, nenazadnje tudi del njihovega spremljevalnega osebja. Če bi člani reprezentance zaradi tveganega stika res morali v karanteno, bi se lahko zgodilo, da bi presegli čas, ko bi se sploh lahko vkrcali na letala proti Pekingu, da bi lahko tja prispeli v primernem časovnem intervalu in tam preživeli določeno obdobje, ki ga morajo prestati pred prvimi tekmovanji. 22. in 23. januarja, torej še med tekmami v Planici, bi morala večina tekmovalcev in tekmovalk že opraviti prvi PCR-test, kajti za vstop na Kitajsko bosta potrebna dva tovrstna testa, preden se bo dalo vstopiti v državo. Ocenjeno je bilo, da 100-odstotno varnega okolja v teh razmerah pač ne moremo zagotoviti," je razložil.

Ni pa bil samo datum tisti, ki je zaradi bližine olimpijskih iger – te se bodo v Pekingu začele 4. februarja – "hodil narobe".  Šlo je tudi za epidemiološko sliko v Sloveniji, saj so ta teden potrdili rekordno število novih okužb, napovedujejo pa jih tudi po 10.000 dnevno.

Strah pred karanteno tudi med člani organizacijske ekipe

"Če vzameva samo statistiko, ta napoveduje, da bi lahko četrtina ali celo tretjina slovenskega prebivalstva v naslednjih 10 do 14 dneh obstala – torej da bodo okuženi ali pa v karanteni zaradi tveganih stikov. To pomeni, da bo obstal in ostal doma tudi takšen odstotek ljudi v naši organizacijski ekipi. Lahko se zgodi, da bomo čez noč ostali brez četrtine, tretjine ali celo polovice organizacijske ekipe. In tukaj ne gre za neko drugoligaško tekmovanje – to je vendarle svetovni pokal, ki ga ne moremo čez noč odpovedati in reči, da se tega zdaj ne gremo več, ker nimamo zadostnega števila osebja. Odgovorni moramo biti tudi do njih," sogovornik pojasnjuje, da organizacija svetovnih pokalov v Sloveniji še vedno temelji na prostovoljstvu. Za izvedbo takšnega tekmovanja v Planici potrebujejo okoli 450 ljudi, večinski del pa je sestavljen prav iz prostovoljcev.

"To so teptači na skakalnici, to so vsi tisti, ki pripravljajo tekaške proge, stadionski del. Ljudje vzamejo dopust, da lahko sodelujejo pri izvedbi teh tekmovanj – ne moremo jih tako zelo izpostaviti, da bi se ravno na teh prizoriščih okužili ali pristali v prisilni karanteni in se tako na nek način odpovedali tudi delu svojega rednega dohodka," pravi.

Tehtali so in razmišljali, ali bi tvegali in poskušati zagotoviti vsaj relativno varno okolje ali pa bi tako nazadnje koga res odrezali od olimpijskih nastopov oziroma komu povzročili težave. Kot opisuje Šušteršič, je bila to težka odločitev, a na koncu je vseeno prevladal razum, tudi v sodelovanju z vsemi partnerji teh dveh dogodkov. "Zahteva se odgovornost – tako do tekmovalnih ekip kot do lastne organizacijske," poudarja.

"Lahko rečem, da je bila to za nas skoraj najtežja odločitev v življenju, kar zadeva športno udejstvovanje. Ampak bolje včeraj kot pojutrišnjem," opisuje, da bi lahko z odločitvijo sicer zavlačevali še nekaj dni, vendar bi si nazadnje nakopali le še dodatne stroške, če bi šli z glavo skozi zid in morali potem v zadnjem trenutku vseeno odpovedati, ko bi hkrati tudi obveljali za nekorektnega ali nezanesljivega organizatorja.

Na nobeni tekmi ni toliko tekmovalcev in članov osebja, kot bi jih bilo v Planici

Del javnosti pa jim očita, da tekme drugod vseeno uspešno izvedejo. "Zlato lisico so spravili pod streho, ampak vprašanje je, ali bi jo bilo mogoče izpeljati tudi kasneje, napovedi so iz dneva v dan slabše in to tveganje bo v naslednjih dneh res veliko. Tekme v Klingenthalu so napovedane in bodo najbrž tudi izvedene, vendar gre za svetovne pokale in organizatorji skušajo s potovanjem reprezentanc s prizorišča na prizorišče nekako ohranjati in zagotavljati ta mehurček, vsaj za tekmovalne ekipe. V našem primeru pa bi bile reprezentance v smučarskem teku in nordijski kombinaciji vmes dva tedna doma, kar pomeni, da bi jih morali naknadno sprejeti v varovano okolje," opiše, da je dodatne težave povzročilo tudi prizorišče v Franciji, ki je z odpovedjo pred Planico razblinilo potovalni mehurček.

"Verjamem, da se s podobno situacijo srečujejo tudi drugi organizatorji svetovnih pokalov, toda v tem trenutku nihče od njih ne združuje toliko športnikov in članov organizacijske ekipe na enem mestu, kot bi jih bilo v tem primeru v Planici,"  je opozoril. Samo športnikov s spremljevalnimi ekipami bi bilo več kot 600, skoraj toliko bi bilo organizacijskega osebja, sem pa je treba prišteti še predstavnike sedme sile in vse člane produkcijske ekipe, ki bi skrbeli za prenos žive slike in glasu s prizorišča v svet. V Planico bi se tako zgrnilo skoraj 1500 ljudi.

Brez gledalcev nima smisla

Izvedba nordijskega vikenda bi morala služiti tudi kot "generalka" pred organizacijo največjega dogodka v zgodovini države, svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah 2023, ki si ga je Slovenija priborila po sedmih letih prizadevanj in treh zaporednih neuspešnih poskusih.

Toda generalni sekretar organizacijskega komiteja z odgovorom preseneti – daleč od tega, da bi bila ta odpoved sploh ključna: "Zelo konkreten bom. Športni del tekmovanj znamo v Planici z organizacijsko ekipo izvesti na najvišji možni ravni in zato preverjanje izpeljave športnega dela tekmovanja ni  potrebno. V tem smo dobri, to znamo narediti. Resda bo svetovno prvenstvo prihodnje leto trajalo debelih 14 dni, s pripravo vsega skupaj celo več kot en mesec, ampak pravi preizkus prizorišča bi bila prisotnost gledalcev. Kajti to bi bilo prvič, da bi istočasno delovale tako smučarsko-tekaške proge s tekaškim stadionom kot tudi skakalni del Nordijskega centra Planica, to bi bil šele pravi preizkus – izvesti tekmovanje ob prisotnosti gledalcev. Glede na to, da gledalcev tokrat v nobenem primeru ne bi bilo, prizorišča ne bi zares preizkusili. To bi bil tisti pravi test za svetovno prvenstvo, brez gledalcev in brez implementacije logističnih rešitev, ki smo jih načrtovali, pa ta test ne bi bil pravi. Zato je bila tudi odločitev o odpovedi morda malenkost lažja."

Vrnitev vsaj dela navijačev?

Ob omembi gledalcev pod Poncami se človeku kar milo stori. "Če si česa želimo, si tega, da bi se v Planico vrnili gledalci. Oni so tista prava duša Planice, dajo tisto kuliso, zaradi katere tudi tekmovalci začutijo, da gre za nekaj res velikega," je jasen tudi Šušteršič. Spominja se predkoronskih časov, ko so na planiški skakalni praznik dnevno sprejeli tudi po 30.000 obiskovalcev. 

"Glede na napovedi epidemiologov in ostalih pristojnih služb naj bi ta virus, o katerem zdaj govorimo – seveda pod pogojem, da se ne pojavi spet kakšna nova različica – izzvenel do konca februarja, začetka marca. To pomeni, da bi Planica med 24. in 27. marcem resnično lahko spet gostila gledalce," upajoče zaključi. "Četudi ne v takem številu kot prej, ampak vsaj polovico ali pa 10.000. Samo da je vzdušje, pa je takoj druga slika," nam v spomin takoj prikliče vihranje pisanih zastav in oglušujoč zvok ragelj, ki je dolino pod Poncami nazadnje napolnil “davnega” marca 2019.

Čez dva meseca končno nazaj v normalno življenje?

Da ti upi organizatorjev vseeno niso samo pobožne želje, je v pogovoru za našo spletno stran potrdila tudi Irena Grmek Košnik. Epidemiologinja iz kranjske območne enote NIJZ v OK Planica deluje kot strokovna sodelavka oziroma covidna koordinatorka. Pri organizacijah tovrstnih dogodkov, tekem in množičnih prireditev, namreč vedno sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Regijski epidemiolog je bil tako že pred covidom zadolžen za pomoč pri obvladovanju morebitnih izbruhov. To se je denimo zgodilo na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu, ko je izbruhnil norovirus, prav tisti, ki se je okoli novega leta znašel v središču pozornosti po množičnih zastrupitvah v Ilirski Bistrici.

Tokrat so izvedbo nordijskega vikenda zaradi slabega epidemiološkega stanja v državi res odsvetovali,  toda napovedi za zadnji konec tedna v marcu vendarle niso več tako črne. Za odločitve o prisotnosti gledalcev je sicer seveda še prezgodaj, ampak upanje vlije tudi ona: "Marca bo stanje drugačno. Ta januar mora še miniti, morda tudi februar, potem pa bo tega konec. Marca bo že drugače, boste videli," Grmek Košnikova spomni tudi na izjavo glavne danske epidemiologinje, Tyre Grove Krause, ki je pred dnevi v odgovoru na vprašanje, koliko časa bo koronavirus še krojil naš vsakdan, odgovorila, da predvidoma še dva meseca, potem pa bomo svoje normalno življenje dobili nazaj. Ko bi se njene besede le uresničile ...