V Srbiji svarila pred italijanskim scenarijem, s petkom po vsej državi strožji ukrepi

V Srbiji so v zadnjih 24 urah potrdili še 383 primerov okužbe s koronavirusom, umrlo je 13 ljudi. Skupno število smrtnih žrtev se je povzpelo na 442. V bolnišnicah se trenutno zdravi 4662 oseb, kar 177 jih potrebuje pomoč respiratorja, poroča portal N1. Stopnja umrljivosti v Srbije je trenutno 2,24-odstotna. 

Največ okuženih je v Beogradu, kjer so zadnja dva dneva opazili porast okužb, nestabilne razmere pa so v Kraljevu, je dejala premierka Ana Brnabić. Opozorila je tudi na naraščanje okužb v Novem Sadu, a kot opogumljajoče izpostavila, da se umirjajo razmere v Šapcu in Novem Pazarju.

Na novinarski konferenci se je dotaknila tudi protestov zaradi nezadovoljstva z ukrepanjem vlade med epidemijo covid-19 po državi, češ da je porast okužb "nedvomno posledica protestov" zaradi neodgovornega vedenja protestnikov, saj se slabšajo trendi v mestih, kjer so potekali.

Trditev je pojasnila s stališčem, da "ni mogoče", da je toliko ljudi na nekem kraju skupaj več ur brez mask, ne da bi se to odražalo na številu okužb. Upa pa, da bodo nove omejitve, ki bodo začele veljati v petek, pomagale izboljšati razmere. Gre za ukrepe, ki že veljajo v več mestih, tudi v Beogradu, ki je žarišče okužb, in ki bodo veljali po vsej državi.

Nošenje mask bo od petka po vsej državi obvezno tako v zaprtih prostorih kot na prostem, kjer ni mogoče ohranjati razdalje metra in pol. Prepovedano bo zbiranje več kot deset ljudi na javnih krajih, tako zaprtih kot odprtih.

Premierka je ocenila, da je bil zadnja dva dneva zdravstveni sistem pod največjim udarom, pričakuje pa počasno stabilizacijo razmer, če bodo vsi spoštovali ukrepe za zajezitev širjenja virusa.

Gojković svari pred italijanskim scenarijem, aktivisti zahtevajo izpustitev "političnih zapornikov"

Sekretar za zdravstvo Vojvodine Zoran Gojković je opozoril, da je zdravstveni sistem v Srbiji pred zlomom ter da državi grozita italijanski in španski scenarij, če ljudje ne bodo spoštovali ukrepov.

Pred poslopjem vlade v Beogradu je medtem danes več aktivistov zahtevalo izpustitev vseh protestnikov, "političnih zapornikov", kot so jih označili, ki so jih v preteklih desetih dneh prijeli na protestih po državi. Zahtevali so tudi ugotovitev odgovornosti policijskih funkcionarjev za nasilje nad protestniki. Zahteve so izročili vladi, navaja N1, ki dodaja, da je po ocenah priprtih več deset protestnikov.

Ombudsman Zoran Pašalić je za N1 povedal, da je po pogovorih z 29 prijetimi protestniki sprožili osem postopkov zaradi prekomerne uporabe sile policistov. Izpostavil pa je, da je šlo za posamične primere.

Krizni štab opozarja na navodila za vse osebe, ki prispejo v BiH  

Krizni štab zdravstvenega ministrstva Bosne in Hercegovine je ravno danes opozoril vse, ki pridejo v BiH, da morajo upoštevati navodila Zavoda za javno zdravje, ki veljajo 14 dni po vstopu v državo.

Vsi, ki ne kažejo znakov respiratornega obolenja, lahko brez težav pridejo do svojega doma ali hotela, kjer bodo nastanjeni. Zatem pa je treba omejiti vse aktivnosti zunaj 4doma ali hotela, pri čemer morate nositi zaščitno masko, še posebej ob stiku z drugimi ljudmi, poroča spletni portal Oslobodjenje. Pogosto si umivajte ali razkužujte roke. 

Krizni štab priporoča tudi vsem, ki pripotujejo v BiH, naj ne uporabljajo javnega prevoza ter naj se izogibajo večjim druženjem in javnim zborovanjem. V primeru poslovnih druženj pa je nujno upoštevati določeno omejitev števila ljudi ter držati varnostno razdaljo dveh metrov. 

Prav tako krizni štab poziva vse, naj redno spremljajo svoje zdravstveno stanje, si merijo telesno temperaturo ter so še posebej pozorni na simptome, kot so kašelj, oteženo dihanje, bolečine v mišicah ... V primeru pojava simptomov pa takoj pokličite najbližjo zdravstveno ustanovo. Tuji državljani morajo takoj obvestiti hotel, v katerem so nastanjeni, ter organizatorje dogodkov, ki so se jih udeležili, dodajajo v kriznem štabu. 

V Federaciji BiH so v zadnjem dnevu potrdili 182 novih primerov okužbe, v Republiki Srbski pa 85 ter eno smrtno žrtev. Skupno so v Bosni in Hercegovini tako potrdili 267 novih okužb. 

V zdravstvenem domu Mostar so medtem v sporočilu za javnost opozorili, da se število okuženih občutno povečuje. Od marca do maja so v Mostarju potrdili 89 primerov, zgolj v zadnjih treh tednih pa kar 120 okužb. Pri tem dodajajo, da zbolevajo večinoma mladi ter osebe srednjih let. Na terenu pa zdravstveni delavci opažajo zaskrbljujoč trend – ljudje prikrivajo svoje simptome ali da so bili v stiku z okuženo osebo, saj na njih pritiskajo delodajalci, poroča Oslobodjenje. 

EU znova uvaja omejitve na meji za Srbijo in Črno goro

Članice EU so s seznama epidemiološko varnih tretjih držav, za katere se lahko odpravi omejitve nebistvenih potovanj v Unijo, umaknile Srbijo in Črno goro, sicer pa na njem ostaja preostalih trinajst držav, ki so jih nanj uvrstile konec junija. Ob tej prvi osvežitvi so torej seznam skrčile, niso pa nanj uvrstile nobene nove države.

Med državami, ki ostajajo na seznamu epidemiološko varnih tretjih držav, so Alžirija, Avstralija, Kanada, Gruzija, Japonska, Maroko, Nova Zelandija, Ruanda, Južna Koreja, Tajska, Tunizija, Urugvaj in pod pogojem vzajemnosti tudi Kitajska.

Gre sicer za priporočilo, ki naj bi zagotovilo usklajeno ukrepanje, nujno za preprečitev ponovnega uvajanja nadzora znotraj schengena. To priporočilo ni pravno zavezujoče, končna odločitev o nadzoru na zunanjih mejah je v rokah posamezne države.

Ključna epidemiološka merila so, da mora biti število novih okužb na 100.000 prebivalcev v preteklih 14 dneh blizu ali pod povprečjem EU na dan 15. junija, da mora biti trend novih primerov stabilen oziroma padati ter da mora biti ukrepanje na splošno ustrezno.

V državah, za katere bodo omejitve veljale še naprej, so iz njih izvzeti državljani EU in njihovi družinski člani, rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani ter potniki s posebno funkcijo ali potrebo.

Omejitev nebistvenih potovanj iz tretjih držav v Unijo zaradi pandemije koronavirusne bolezni so voditelji članic Unije podprli sredi marca, sprva za 30 dni, nato je bil ukrep večkrat podaljšan.

Ukrep zdaj izvajajo vse članice EU razen Irske ter schengenske države Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. Prav tako ga ne izvaja Združeno kraljestvo, so pa Britanci kljub brexitu v prehodnem obdobju še vedno obravnavani kot državljani EU, zato omejitve zanje ne veljajo.