Bližamo se rdeči fazi, stroka 'napredek' pripisuje tudi hitrim testom

Sedemdnevno povprečje okužb se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znižalo na 1350. Če se spustimo pod to številko, in ko se bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov spustilo pod 1200, je predvideno sproščanje omejitvenih ukrepov po posameznih regijah z boljšo epidemiološko sliko. Po napovedih Instituta Jožef Stefan (IJS) bi lahko v rdečo fazo vstopili še ta teden.

Vlada je določila dva pogoja, ki morata biti dosežena na državni ravni, da bi po posameznih regijah lahko začeli sproščati protikoronske omejitvene ukrepe. Eden je ta, da se povprečje števila okužb na dan v zadnjem tednu v državi zmanjša pod 1350, drugi pa je, da se število hospitaliziranih covidnih bolnikov spusti pod 1200. Takrat bo Slovenija iz črne faze prešla v rdečo.

Ko bosta dosežena oba ukrepa, bo vlada predvidoma sproščala ukrepe v tistih regijah, v katerih je epidemiološko stanje boljše. Najprej je predvideno odpiranje vrtcev in osnovnih šol za prve tri razrede, sprostijo se lahko tudi nujne laboratorijske vaje za študente, odprejo se muzeji, knjižnice in galerije, dovolijo se brezkontaktni športi na prostem.

Trenutno sedemdnevno povprečje potrjenih okužb z novim koronavirusom je 1350, medtem ko se v bolnišnicah zdravi 1237 bolnikov s covidom-19.

Na IJS ocenjujejo, da se bo sedemdnevno povprečje okužb pod 1350 spustilo v sredo, v soboto pa se bo v bolnišnicah zdravilo manj kot 1200 covidnih bolnikov.

Kaj nam torej govorijo ti podatki vztrajnega padanja okužb in kaj to pomeni za prihodnje morebitno sproščanje ukrepov? Kaj bo svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje v sredo predlagala vladi?

V oddaji Svet na Kanalu A so gostili infektologinjo in vodjo svetovalne skupine Bojano Beović, ki je v prvi vrsti izpostavila, da so nad tem, da se številke umirjajo, navdušeni, saj so bili v velikih skrbeh, da bo val, ki ga je povzročilo dogajanje med prazniki – ki je bilo sicer pričakovano – daljši in večji. "Pričakujemo, da bodo čez nekaj dni upadle tudi potrebe po hospitalizaciji - se pravi, da bo manjše število bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. Že kar nekaj časa – dober teden – namreč upada število pozitivnih in približno teden dni potem traja, da bolnik potrebuje bolnišnično zdravljenje," je razložila. Glede vladnih ukrepov pa je znova izpostavila, da je pripravljen načrt oziroma 'vladni semafor', po katerem se ukrepi sproščajo glede na epidemiološke razmere – se pravi število pozitivnih testov in število bolnikov, ki so hospitalizirani. "Tukaj ni kakšnih bistvenih sprememb. Tisto, česar si že nekaj časa želimo, v bistvu od decembra, ko so se razmere nekako stabilizirale – čeprav na zelo visoki ravni, tega se moramo zavedati – je seveda odpiranje šol, vsaj prve triade. Torej postopno varno odpiranje šol, kot je sedaj načrtovano – seveda, če bodo pogoji izpolnjeni. Blizu smo temu in jaz si zelo želim, da bi bili."

Danes smo sicer slišali, da so hitri testi, s katerimi se testira po državi, dobri, zanesljivi, 90-odstotni. Je torej to način še naprej – da se še več testira?

Beovićeva se strinja, da so hitri testi prav gotovo napredek. "Bistvena je enostavna dostopnost do teh testov – vsakdo se lahko testira v trenutku, ko posumi, da bi lahko bil v stiku oziroma da se z njim karkoli dogaja. Huje bolni oziroma bolni z znaki covida-19 naj še vedno poiščejo pomoč pri zdravniku, pri ostalih dvomih pa je pametno, da je zelo blizu enostavno dostopno to hitro testiranje. Rezultat vsaka oseba dobi zelo hitro, tako da ima tudi hitro možnost, da se osami in da ne širi virusa naprej. In lahko pravzaprav razmišljamo v smeri, da je to široko dostopno hitro testiranje pripomoglo k temu, da se je ta novoletni porast okužb sorazmerno hitro umiril," pravi infektologinja, doda pa še, da 'umiril' samo do neke mere. "Slovenija je še vedno v zelo izraženem valu epidemije."

 Manjša pošiljka cepiv po zagotovilih Pfizerja in BioNTecha le ta teden

Kaj pa cepljenje: danes je v Slovenijo prišlo manj kot pol cepiva v primerjavi s tednom prej. Bi se lahko zgodilo, da tisti, ki so že bili cepljeni, ne bi bili cepljeni po 21 dneh? Kaj bi to pomenilo?

Bojana Beović je odgovorila, da to pravzaprav ne pomeni ničesar. Izračun po njenih besedah namreč kaže, da bo vsem možno pravočasno dati drugi odmerek. "Kot veste, pa bi bilo možno drugi odmerek tudi varno odložiti. V Združenem kraljestvu so se odločili celo, da bodo drugi odmerek odlagali za tri mesece; tudi regulator – se pravi Evropska agencija za zdravila (EMA) – navaja, da je možno odmerek odlagati do šestih tednov, kot je bilo navedeno tudi v raziskavi, ki je testirala cepivo in na podlagi katere je to zdaj na voljo. Tako da kakšen dan zamika ne bo prinesel nobene škode, ampak zelo verjetno se to ne bo zgodilo. Tisto, kar ne bo mogoče, pa je cepljenje širšega števila prebivalcev. In glede na stanje, kakršno je v Sloveniji, si tega, da bi lahko čimprej pocepili čim večje število ljudi, želimo še bolj kot druge evropske države."

Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz pričakuje zamude pri dobavah BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva proti covidu-19, zato bo Avstrija skupaj z Dansko in Grčijo Evropsko agencijo za zdravila pozvala k "hitri in nebirokratski" odobritvi cepiva AstraZenece. V Bruslju pa obstaja strah, da EMA cepiva ne bo odobrila zaradi pomanjkanja dokazov o učinkovitosti pri starejših ljudeh. Ima vodja vladne skupine za covid-19 o tem kakšne informacije?

Beovićeva pojasnjuje, da gre za raziskavo, ki je te osebe omejila na določeno starost, in na to se posledično nanašajo rezultati raziskave in nato odobritev Evropske agencije za zdravila. "Vsekakor je pametno počakati, da EMA temeljito preuči vso dokumentacijo, saj samo na tak način dobimo zagotovilo, da prihaja na tržišče varno in učinkovito cepivo," je sklenila.