Bo o dolgotrajnem zaprtju šol presojalo ustavno sodišče?

Skupina staršev na Celjskem je na ustavno sodišče vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zaprtja osnovnih šol in vrtcev. S potezo sledijo staršem otrok s posebnimi potrebami, ki so prek sodišča dosegli, da so se vrata šol in zavodov s prilagojenim programom 5. januarja po skoraj treh mesecih odprla.

Skupina staršev osnovnošolcev meni, da vlada s sprejemanjem ukrepov posega v pravice in pravni položaj otrok. Kot so povedali, se jim ne zdi sprejemljivo, da se osnovnošolci že več kot pet mesecev šolajo na daljavo. Obenem poudarjajo, da na ta način trpi socialni razvoj otrok. Ustavno sodišče bo zdaj presojalo, ali bo pobudo sprejelo v obravnavo.

Vladi očitajo, da poleg izobraževanja na daljavo ni omogočila nobene druge alternative, kot je denimo delitev šolskih razredov na manjše skupine, v okviru katerih bi lahko ohranjali priporočeno razdaljo, izvedbo turnusnega izobraževanja ali izjemoma en teden izobraževanje v šoli, en teden pa doma.

Po mnenju staršev v času izobraževanja na daljavo ni omogočeno obiskovanje dodatnega pouka, ki ga nekateri učenci nujno potrebujejo za doseganje zahtevne ravni znanja. Prav tako ni omogočena izvedba različnih krožkov, ki omogočajo skladen umski in gibalni razvoj otrok ter na pomemben način pomagajo otrokom pri razvoju socialnih spretnosti in veščin.

"Tudi sicer izobraževanje na daljavo, zaradi izostanka za otroke nujno potrebnih socialnih stikov, otrokom povzroča zelo veliko škodo. Po mnenju strokovnjakov se različne težave pojavljajo tudi pri otrocih, ki prej duševnih ali čustvenih težav niso imeli," je zapisala skupina staršev.

Ocenili so še, da trpi tudi izobraževalni proces kot tak, saj so učitelji, da bi zagotovili, da bodo pouku na daljavo lahko sledili tudi manj uspešni učenci, vsebine, ki jih učencem podajajo na daljavo, skrčili. Kljub temu ugotavljajo, da vsi učenci vsebin doma ne uspejo ustrezno predelati. Tako jim bo ob vrniti v šolske klopi poleg tekočega šolskega dela ostajalo tudi delo za nazaj, da bodo nadomestili vsebine, ki so jih zaradi njihove neprimernosti za pouk na daljavo izpuščali, ter delo z učenci, ki kljub vsemu na daljavo niso usvojili vsebin.

Po navedbah staršev otroci prav tako nimajo zagotovljene vzgoje in izobraževanja v kakovosti, kot bi bila zagotovljena, če bi se pouk izvajalo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj starši pogosto niso strokovno usposobljeni za pouk v osnovni šoli. Zato med mladimi, ki se izobražujejo od doma, nastajajo neenakosti zaradi različnih danostih v družinah.

Ustavno sodišče bo najprej presojalo, ali bo pobudo sprejelo v obravnavo.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so zaradi epidemije zaprti od 26. oktobra, od takrat pouk poteka na daljavo. Ustavno sodišče je decembra lani zadržalo izvrševanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. Vladi je tako naložilo, da najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. To pa ne pomeni, da morajo delati na enak način kot v normalnih razmerah. Šolanje otrok s posebnimi potrebami je tako steklo 5. januarja.

Prvič podaljšali epidemijo za 60 dni

Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da se s 17. januarjem podaljša razglasitev epidemije za 60 dni. Ob tem je podaljšala večino obstoječih protikoronskih omejitev, se pa odpirajo čistilnice. Pri prehodu meje so med izjeme, ki omogočajo prehod brez karantene, dodatno uvrstili dvolastnike zemljišč. Šole in vrtci, kot rečeno, ostajajo zaprti.

Epidemija je bila v drugem valu razglašena 19. oktobra, odtlej njeno razglasitev podaljšujejo. Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so v sporočilu za javnost po seji navedli, da je Slovenija v drugem epidemičnem valu, še vedno se novi koronavirus hitro širi med populacijo, kar močno presega normalno obolevnost. Aktualne epidemiološke razmere zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije, so dodali.

Tako tudi kakšnega večjega sproščanja protikoronskih omejitev pričakovano ni bilo.

Določene spremembe so pri veljavnosti negativnega hitrega testa, če želi posameznik v Slovenijo vstopiti brez odreditve karantene. Po novem hitri antigenski test, ki ga oseba predloži ob vstopu v državo, ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa, še vedno pa velja, da mora biti opravljen v državi članici EU ali schengenskega območja.

Pri PCR-testih ni sprememb. Še vedno velja, da ne smejo biti starejši od 48 ur od odvzema brisa in so opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja ali pri organizaciji oziroma pri posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala kot ustrezne in verodostojne ter so navedeni v seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.