Število novookuženih z novim koronavirusom je še vedno visoko, precepljenost pa ostaja nizka. Nekatere evropske države so zato že napovedale nove ukrepe, tudi kar se cepljenja tiče. S prvim februarjem bo tako cepljenje obvezno v Avstriji, v Grčiji pa bodo morali necepljeni odrasli, starejši od 60 let, vsak mesec plačati 100 evrov. O tem, da bi bilo treba razmisliti o obveznem cepljenju v Evropski uniji, pa je včeraj govorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
V Sloveniji je precepljenost starejših visoka, če jo primerjamo s precepljenostjo mlajše populacije, je za Radio Slovenija povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. A kot je dodala, je v primerjavi s precepljenostjo populacije v zahodnoevropskih državah kljub temu nizka. "Pri nas dosega okoli 80 odstotkov, v nekaterih državah je 99-, tudi 100-odstotna. Moramo namreč računati, da vseh teh 100 odstotkov cepljenih ni 100-odstotno zaščitenih, ker cepivo ne deluje 100-odstotno," je dejala.
Glede obveznega cepljenja Beovićeva meni, da bi moral biti to družbeni dogovor in da potrebujemo to pot, da se zaščitimo. Vseeno pa opozarja, da bi moralo biti cepljenje obvezno za starejše ljudi – glede na izkušnje z delto in omikronom ne samo za starejše od 50, ampak že za starejše od 40 let. "To bi bila neke vrste solidarnost," pravi. "Mi zahtevamo od svojih otrok, da so obvezno cepljeni. Nikoli nismo imeli demonstracij take vrste kot sedaj proti obveznemu cepljenju otrok. Zahtevamo, da imajo odprte šole, torej storimo nekaj za svoje otroke. 100-odstotno precepimo starejšo populacijo, potem bo življenje neprimerno drugačno," še dodaja.
Beovićeva je povedala še, da je dobila številne pobude, da bi tudi pri nas uvedli nekaj podobnega kot v drugih državah, ki se trudijo povečati precepljenost. "In mislim, da bomo to tudi obravnavali," je povedala. "Nekateri ljudje smo se cepili in odgovorno pristopili k obvladovanju epidemije z nekim res majhnim tveganjem, ampak vendarle. In potem so drugi ljudje, ki profitirajo od tega, da smo mi cepljeni, in imajo vse bonitete. Tukaj je treba stvari postaviti na tehtnico. Participacija za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, bi bila, mislim, pravična rešitev," je povedala in dodala, da o tem uradno še niso razpravljali, so se pa pogovarjali.
Beovićeva je tudi ocenila, da je stanje v Sloveniji trenutno stabilno, k čemur pripomore tudi redno testiranje necepljenih. "Če bi k temu dodali še tako spodbudo v obliki participacije za hospitalizacijo, bi bile stvari uravnotežene," še meni.
Pravniki: Za to ni zakonske podlage
Odvetnik Dino Bauk predlogu o participaciji za zdravljenje necepljenih bolnikov ni naklonjen, saj meni, da zakonske podlage za omenjeni ukrep trenutno ni, če pa bi o tem resno razmišljali, bi verjetno morali spreminjati pogoje zdravstvenega zavarovanja, ob čemer bi se odprla vrata za participacijo na najrazličnejših podlagah, v izplenu pa bi se premaknili k zdravstvenemu sistemu, ki bi bil nesorazmerno nedostopnejši za ljudi z nižjimi prihodki. "Epidemije s tem ukrepom ne bi ustavili, v skrajnem primeru pa bi lahko zelo bolne ljudi napravili še zelo revne. Zato mislim, da je pravičnejše, za zamejitev epidemije pa vsekakor mnogo koristnejše, da se ljudem naloži obvezno cepljenje, kot da se jih finančno penalizira na ta način," pravi Bauk.
Za obvezno cepljenje namreč ne bi bilo treba spreminjati uredbe, saj to omogoča že aktualni zakon o nalezljivih boleznih. "Že zelo majhne otroke obvezno cepimo z mnogimi cepivi. Dolgo smo ga šteli za civilizacijsko pridobitev, šele v zadnjem času in sploh v aktualni epidemiji se je obveznega cepljenja oprijel sloves nekakšnega posega v svobodo posameznika, kar je popolnoma nevzdržna teza že s pravnega vidika, kaj šele z medicinskega in etičnega," je pojasnil in dodal, da Zakon o nalezljivih boleznih že sedaj omogoča uvedbo obveznega cepljenja v trenutnih epidemioloških razmerah, "a smo se – zavedno in nezavedno – kot družba odločili, da to ni opcija, da to potlačimo, čeprav zakon to izrecno navaja kot epidemiološki ukrep".
Tudi pravnik Rajko Pirnat se strinja, da za omenjeni ukrep ni zakonske podlage, saj "pri tem ne gre za sodelovanje pri financiranju popravila zob, ampak za življenjsko ogrožajoče situacije."
KOMENTARJI (2086)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.