"Vsaka zasedena covid-19 postelja pomeni eno posteljo manj za necovidne bolnike, ki tako ne pridejo do oskrbe oziroma se oskrba zamakne, dokler nekaj, kar ni bilo nujno, postane nuno in ogrožajoče," je v oddaji Svet na kanalu A dejala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Povedala, je, da so zaposleni pod velikim pritiskom. "Čez praznike je bilo na naš DTS oddelek sprejetih 60 bolnikov, to je za eno majhno bolnišnico. To je morala vse obdelati dežurna ekipa," je pojasnila.
Najbolj enostavna srednja zdravstvena šola v Sloveniji traja štiri leta. "V dveh letih osebje ravno toliko izobraziš, da ve za najbolj nujne stvari. Sestre in osebje za zdravstveno nego so že pred covidom odhajali," je dejala in pojasnila, da jih je šlo zaradi nizkega plačila veliko čez mejo, pa tudi v druge poklice. Dodala je, da se tuji kadri zelo izogibajo Slovenije. Tudi za kadre az območja Balkana sta bolj mamljivi Avstrija in Nemčija.
Predstavniki ministrstva in vodstev slovenskih bolnišnic so se medtem dogovorili, da bodo bolnišnice kapacitete na intenzivni terapiji s torkom povečale na 178 postelj, v sredo pa na 182 postelj, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Poleg tega se s sredo povečujejo kapacitete navadnih postelj za covidne bolnike s sedanjih 479 na 590 postelj.
Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je opozoril na velik porast okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih zaradi covida-19 v tem tednu v primerjavi s prejšnjim. Enako po njegovih besedah velja tudi za hospitalizirane na oddelkih intenzivne nege. Kot je pojasnil, rast v nobenem od prejšnjih valov epidemije covida-19 še ni bila tako skokovita.
"Če se bodo takšni trendi nadaljevali, zdravstvo ne bo več zmoglo in od tega nismo več daleč," opozarja Carotta. Zaradi izjemno resne situacije lahko po njegovih besedah v Sloveniji doživimo scenarij iz italijanskega Bergama v začetku lanskega leta. Zaradi grožnje zloma zdravstvenega sistema ob slabih epidemioloških napovedih in nezadostni precepljenosti je Carotta naklonjen popolnemu zaprtju države.
Po njegovih besedah sicer maksimalna kapaciteta covidnih intenzivnih postelj v tokratnem valu epidemije znaša 191. To je nekoliko manj kot v prejšnjih valovih, razlogi pa so v pomanjkanju negovalnega kadra v bolnišnicah, je pojasnil Carotta.
Skupno kapaciteto navadnih in intenzivnih covidnih postelj ocenjuje 1200. Tega, kot pravi, ne more trditi z gotovostjo, saj nekatere bolnišnice še niso sporočile svoje maksimalne kapacitete navadnih covidnih oddelkov, ki so se zaradi odpovedi zdravstvenih delavcev prav tako zmanjšale. Carotta poudarja še, da je v prejšnjih valovih čas med okužbo s koronavirusom in sprejetjem v bolnišnico v povprečju znašal od 10 do 14 dni, v tem valu pa se je zmanjšal na približno sedem do 10 dni. Razloge za to sam išče v "višji nalezljivosti in agresivnosti delta seva koronavirusa".
Zaradi večanja covidnih bolnikov se sicer odpira še Bolnišnica Topolšica, velika večina ostalih bolnišnic pa prav tako povečuje kapacitete. Carotta je potrdil, da omenjena bolnišnica covidni oddelek z 20 bolniškimi posteljami odpira danes. Hkrati bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe, pa so še pojasnili na ministrstvu.
Vodstva bolnišnic so se srečala s predstavniki ministrstva zaradi povečane zasedenosti covidnih bolnišničnih oddelkov po državi. V bolnišnicah se skupno zdravi 634 covidnih bolnikov, od tega 158 na oddelkih intenzivne terapije, kar po neuradnih podatkih pomeni, da so trenutne kapacitete covidnih oddelkov že dosežene oziroma presežene v številnih slovenskih bolnišnicah.
Državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Franc Vindišar je prejšnji teden opozoril, da kapacitete slovenskega zdravstva niso neomejene, zato bo, v kolikor bo zasedenih med 160 in 180 postelj na intenzivni negi, "treba sprejemati rigorozne ukrepe".
V šempetrski bolnišnici širijo covidni oddelek
Na covidnem oddelku šempetrske bolnišnice se trenutno zdravi 25 bolnikov s covidom-19, od tega jih je pet na intenzivnem oddelku. Že v sredo pa bo njihov covidni oddelek večji – na navadnem covidnem oddelku bo deset postelj več, na intenzivnem pa ena postelja več, je v izjavi povedala strokovna direktorica Dunja Savnik Winkler.
Covidni oddelek trenutno deluje v stavbi novega urgentnega centra in v drugem nadstropju stare stavbe šempetrske bolnišnice. V primeru večjih potreb je širitev covidnega oddelka mogoča tudi v tretjem nadstropju stare bolnišnične stavbe. Bolniki s covidom-19 so v četrtem valu, ko prevladuje predvsem delta različica bolezni, mlajši, kot so bili v prvih treh valovih, je še povedala Savnik Winklerjeva.
"Naš najmlajši bolnik ima zgolj 36 let, sicer pa je povprečna starost na covidnem oddelku nekaj čez 70 let. V intenzivni terapiji pa je v tem četrtem valu povprečna starost kar precej pod 70 let. Ti pacienti imajo vsi tudi pridružene druge bolezni, vendar pa je čas trajanja intenzivnega zdravljenja kar dolg, v intenzivni terapiji lahko ostajajo tudi po več tednov," je dejala.
Savnik Winklerjeva je povedala še, da so strokovni direktorji slovenskih bolnišnic, ki se sicer tedensko usklajujejo glede števila pacientov in razpoložljivih kapacitet covidnih oddelkov, zelo zaskrbljeni nad hitrim večanjem števila okužb v državi. "Ti bodo zagotovo v roku desetih dni v določenem odstotku potrebovali bolnišnično zdravljenje. V občinah, ki gravitirajo na našo bolnišnico, je toliko bolnikov, da lahko dnevno pričakujemo med pet do deset sprejemov. To pa je za nas velik zalogaj, kot tudi za druge covidne bolnišnice, ki smo prekomerno obremenjene," je dejala.
Prejšnji teden je za covidne bolnike ponovno odprla vrata tudi bolnišnica v Sežani, kar je lahko v veliko pomoč tako izolski kot šempetrski bolnišnici. Če se bo število covidnih bolnikov v šempetrski bolnišnici še naprej povečevalo, bodo morali zaradi zagotovitve ustreznega števila zdravstvenega kadra ponovno reorganizirati delo v bolnišnici. To pomeni zmanjševanje števila operacij ter obravnav v specialističnih ambulantnih dejavnostih.
"V tem tednu sprememb še ne bo, saj nam razmere dopuščajo, da delujemo kot pred počitnicami. Vendar za vse nujne in neodložljive storitve bomo pač delo organizirali tako, da te storitve ne bodo odpadale," je zaključila Savnik Winklerjeva.
Prepoved obiskov v celjski porodnišnici
Medtem je splošna bolnišnica Celje sporočila, da zaradi slabšanja epidemiološke situacije in skokovitega naraščanja števila okuženih z novim koronavirusom do preklica prepoveduje obiske porodnic, ki so jih lahko do zdaj v porodnišnici obiskali očetje novorojenčkov.
Na ginekološko-porodniškem oddelku so tako kot na ostalih bolnišničnih oddelkih dovoljeni le obiski kritično bolnih pacientk, ki jih pisno odobri odgovorni zdravnik, so še sporočili iz celjske bolnišnice.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.