'Ko bodo dosežene nove maksimalne covid kapacitete, bo nivo obravnave še nižji'

Če so v slovenskih bolnišnicah pred kratkim svarili, da več kot 250 intenzivnih postelj ne bodo zmogli zagotoviti, so zdaj resnično na misiji nemogoče – priskrbeti do 300 takšnih postelj. "Smo prišli do skupne številke nekaj nad 290. V Ljubljani je seveda nova organizacijska enota nastala na področju DTS-a, medtem ko so v ostalih bolnišnicah zagotovili v prostorih obstoječih intenzivnih terapij oziroma so si zagotovili dodatne prostore izven teh. Zdaj se tudi dogovarjamo, da bodo posamezne bolnišnice zagotovile kadre," pojasni koordinator za covid bolnišnice Franc Vindišar. 

Kar pa je bistveno težje – kadra je kronično primanjkovalo že pred krizo. V naši drugi največji bolnišnici pravijo, da sicer že od začetka epidemije usposabljajo ljudi, a so za to potrebna leta izkušenj. "Govorimo o medicinskih sestrah, kirurgih, internistih itn. Skratka, usposobili smo kader, ki se s tem prej nikoli ni ukvarjal. In jasno, kader je na nekem nivoju, ki zagotavlja zdravljenje, ki pa ni optimalno," pove strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Ko bodo dosežene nove maksimalne covid kapacitete, bo nivo obravnave verjetno še nižji, pravi Vindišar: "Bo tudi število sester na enega pacienta in tudi zdravnikov manjše, kot je bilo v času pred epidemijo."

Poleg bolnikov s covidom pa bodo zdravili le še najnujnejše in onkološke bolnike. Stanje je sicer že zdaj alarmantno.  "V zadnjih dveh, treh tednih nismo mogli klicati bolnikov na operacijo srca od doma, pa čeprav imajo nekateri tudi napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro," izpostavi predstojnik oddelka za kardiokirurgijo v UKC Maribor Miha Antonič. Pri tem predstojnik oddelka za nevrokirurgijo v UKC Maribor Janez Ravnik doda: "Tudi bolniki z možganskim tumorjem so zelo pereč problem. Tudi njihovo število se ni zmanjšalo, se je pa zmanjšala možnost operativnih programov."

Kadrovsko stisko bodo spet pomagali krpati dijaki in študenti

"Spomnim se, da je bil v drugem valu poziv z infekcijske klinike, da potrebujejo določeno število študentov, potem pa se je pa v 24. urah javil dvakratnik tega števila," razloži predsednica Študentskega sveta Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Anka Uršič. 

Čeprav primanjkljaja na visoko specializiranih področjih ne morejo zapolniti, bodo dodatni pari rok prišli prav na vseh deloviščih, kjer bo zaradi premeščanja primanjkovalo medicinskih sester in drugega osebja. "Gre predvsem za triažna dela, dela na vhodu, merjenje temperature, pomoč pacientom pri izpolnjevanje covidnih vprašalnikov, naročanje pacientov. Predstavljala bi si, da gre v večini za zdravstveno nego," pojasnjuje Uršičeva.

Kdaj pa bi lahko začeli voziti bolnike na zdravljenje v tujino? Vogrin ocenjuje, "da bo do tega dejansko prišlo, ko bo pacientov več kot 1.200 v akutni obravnavi in več kot 250, mogoče 280 v intenzivni terapiji". Sami so denimo že imenovali koordinatorja, ki je zadolžen za stike z bolnišnicami v Avstriji.