Bruselj predlaga ustanovitev agencije za soočanje z zdravstvenimi krizami

Kot je na novinarski konferenci v Bruslju pojasnila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides, naj bi agencijo za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami ustanovili do konca prihodnjega leta, delovati pa naj bi začela leta 2023. Agencija bi bila podobna agenciji za biomedicinske raziskave in razvoj (Barda) v ZDA.

Zdravstvena politika je sicer v pristojnosti držav članic, komisarka pa je poudarila, da je pandemija covida-19 pokazala nujnost usklajevanja. V Bruslju priznavajo, da se sedemindvajseterica v prvem valu pandemije spomladi ni ustrezno uskladila, kar je prispevalo k hitremu širjenju novega koronavirusa.

"Da bi zmanjšali negativne učinke na ljudi in podjetja, moramo skupaj odgovoriti na grožnje zdravju. To leto nam je pokazalo, da so države članice zaradi razdrobljenosti ranljive," je dejala komisarka.

"Pandemija nas je naučila, da lahko s sodelovanjem rešimo več življenj. Za boljši odziv EU na zdravstvene krize potrebujemo več usklajevanja in sodelovanja, solidarnost pa moramo umestiti v zakonodajo. To je cilj evropske zdravstvene unije," pa je tvitnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot je še izpostavila, zdravstveni delavci, ki dan in noč rešujejo življenja, potrebujejo močnejši evropski sistem za boj proti pandemiji. To si po njenih besedah zaslužijo tudi ljudje, ki so v zadnjih mesecih veliko žrtvovali.

"Danes postavljamo temelje evropske zdravstvene unije, s katero želimo zaščititi državljane in državljanke in jim zagotoviti visokokakovostno oskrbo v času krize, uniji in njenim državam članicam pa omogočiti preprečevanje in obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer, ki prizadenejo vso Evropo," je poudarila von der Leynova v izjavi za javnost.

Bruselj predlaga okrepitev ECDC in agencije Ema

Za okrepitev pooblastil komisije in agencij EU pri usklajevanju v pandemiji je komisija danes predlagala tudi novo uredbo o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Novi pravni okvir bo okrepil pripravljenost unije na tovrstne nevarnosti, med drugim z načrtom EU za pripravljenost na zdravstvene krize in pandemije ter priporočili za sprejetje načrtov na nacionalni ravni. Vzpostavljen bo tudi okrepljen, integriran sistem spremljanja na ravni EU, podprt z umetno inteligenco in drugo najsodobnejšo tehnologijo.

Uredba predvideva tudi izboljšanje sporočanja podatkov o kazalnikih zdravstvenih sistemov, kot so razpoložljivost bolnišničnih postelj, zmogljivost za specializirano zdravljenje in intenzivno nego, število usposobljenega medicinskega osebja itd. Omogočila bi tudi razglasitev izrednih razmer na ravni EU, kar bi po navedbah Bruslja spodbudilo večje usklajevanje ter omogočilo razvoj, oblikovanje zalog in nabavo izdelkov, pomembnih za reševanje krize.

v Bruslju za učinkovitejše spopadanje z zdravstvenimi krizami v prihodnje predlagajo tudi okrepitev ECDC in agencije Ema. Pooblastila ECDC bodo razširjena tako, da bo lahko podpiral komisijo in države članice pri epidemiološkem spremljanju prek integriranih sistemov, ki omogočajo spremljanje v realnem času. Nudil jim bo tudi podporo pri načrtovanju pripravljenosti in odzivanja, poročanju ter presoji. Omogočal bo tudi mobilizacijo in napotitev zdravstvene projektne skupine EU za pomoč pri lokalnemu odzivu v državah članicah. V njegovi pristojnosti bo tudi oblikovanje mreže referenčnih laboratorijev EU in mreže za snovi človeškega izvora.

Okrepljena Evropska agencija za zdravila pa bo lahko spodbujala usklajeno odzivanje na zdravstvene krize na ravni unije. Tako bo spremljala in zmanjševala tveganje pomanjkanja kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov, svetovala o zdravilih, usklajevala študije za spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiv ter usklajevala klinična preskušanja.