Carotta: Najbolj črn scenarij predvideva tudi zaustavitev onkoloških operacij

"Vrag je vzel šalo: v Sloveniji je zmanjkalo intenzivnih postelj," je na družbeno omrežje zapisal zdravnik Federico Potočnik, specializant infektologije iz celjske bolnišnice. Kot je pojasnil Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta, je že pred to objavo začel poizvedovati, kaj se je zgodilo, saj da bi morali imeti prostih še vsaj 25 postelj. "Potem smo izvedeli, da so v Ljubljanskem UKC postelje pripravljene, ampak ker so bile prazne, je bil kader doma," je pojasnil.

Dejal je, da se je v zgodnjih popoldanskih urah v ljubljanskem kliničnem centru zgodil "pravi cunami", ki je zapolnil vse takrat razpoložljive intenzivne postelje. "Zato je bilo treba malo počakati, reorganizirati in vpoklicati manjkajoči kader v tako imenovani DTS," je razločil in dodal, da je zdaj zadeva pod kontrolo. Trenutno je za čez noč prostih 15 intenzivnih postelj, v torek pa se odpira dodatnih 30. "V torek bo 363 razpoložljivih intenzivnih postelj," je zagotovil.

Na vprašanje o tem, ali je Bergamo že pri nas, je Carotta odvrnil, da se je potihem že kar nekajkrat zgodil. "V zadnjih 10 do 14 dnevih so bili praktično vsi urgentni centri že pred večjim navalom pacientov, zadnji najbolj odmeven se je zgodil prejšnji petek v Mariboru, ko je na 30 postelj zunaj čakalo 50 oseb," je dejal in dodal, da se lahko zahvalimo samo izredni požrtvovalnosti kadra v urgentne centru pod vodstvom predstojnika Gregorja Prosena, da so v kratkem času uspeli zagotoviti dovolj postelj in oskrbeti vse. Pravi, da se je pred tem podobno zgodilo tudi v Izoli, Novem mestu, Brežicah in na Jesenicah. "Verjamem, da je bilo tako tudi že v vseh ostalih bolnišnicah, pa niti še ne vem vsega," je dodal. 

Najbolj obremenjene so bolnišnice Maribor, Celje, Ljubljana in Izola

Trenutno so najbolj obremenjene bolnice v črti med Mariborom in Izolo, torej Maribor, Celje, Ljubljana in pa Izola. "Seveda tudi vse ostale bolnice bistveno ne zaostajajo za obremenitvami, Murska Sobota je že kar nekaj dni polno zabita, nič ne zaostaja tudi Novo mesto, nekaj malega rezerve je še v jeseniški bolnišnici," je dejal. Kritičnost razmer je po njegovih besedah simetrično razporejena po vsej Sloveniji, poudarek pa je trenutno na Celju. 

Večjo težavo kot dejanske postelje in prostor predstavlja pomanjkanje kadra, zato so v bolnišnice na pomoč priskočili tudi študentje, prostovoljci rdečega križa in vojska. "Vojska se je odlično odzvala in ponudila veliko svojega kadra," je dejal Carotta. Pojasnil je, da bo kader, ki dela v vojski, pretežno opravljal dela na urgenci, nekaj pa tudi po oddelkih. Kader, ki je zaposlen v bolnišnicah, pa se bo lahko preusmeril tudi na covidne oddelke. 

"Verjetno pa se bo tudi kakšen od vojaške zdravstvene enote vključi direktno delo na covidnem oddelku, to je odvisno predvsem od kadrovskih razmer posamezne bolnišnice in pa od koordinatorja za kadre v bolnišnicah, kamor bodo pripadniki SV napoteni," pojasnjuje Carotta.

Po najbolj črnem scenariju bo intenzivno terapijo potrebovalo 330 oseb

"S torkom odpiramo skupaj 997 navadnih covidnih postelj in 262 intenzivnih postelj. Do konca tedna verjamem, da bo treba odpreti vse kapacitete, ki so že bile dogovorjene, torej 1115 navadnih in 289 intenzivnih postelj," je dejal. 

Po najbolj črnem scenariju projekcij IJS bo navadne covidne postelje potrebovalo 1300 pacientov, od tega jih bo kar 330 potrebovalo intenzivno terapijo. Kot pojasnjuje Carotta, imamo torej 40 intenzivnih postelj premalo, 50, če dodamo še nekaj rezerve. Prav zato bodo ta teden potekali pogovori z bolnišnicami, kjer bodo skušali ugotoviti, kje dobiti manjkajoče postelje. 

"Priznati je treba, da rezerv ni več veliko. Sploh manjše bolnišnice so že maksimalno obremenjene in so že šle do meje svojih zmogljivosti," je zatrdil in pojasnil, da bo postelje treba dobiti v večjih zdravstvenih ustanovah. Kako kritično dejansko je stanje, je ponazoril z razmišljanjem UKC Maribor, da bodo v oddelek za intenzivno terapijo spremenili kar operacijsko dvorano.  

"Najbolj črn scenarij na žalost predvideva tudi zaustavitev onkoloških operacij," je povedal, saj da po operativna terapija onkoloških pacientov pogosto zahteva tudi intenzivno terapijo. Pravi torej, da se za zdaj ustavlja vsa elektivna dejavnost,  zdravstvene storitve, ocenjene pod nujno in zelo hitro pa medtem še potekajo.