'Če bodo smučišča ostala zaprta, bomo od države zahtevali odškodnino'

Medtem ko iz Evrope prihajajo pozivi k zaprtju vseh smučišč, se praktično vsa slovenska smučišča ukvarjajo z eksistencialnimi vprašanji.  Smučišča, ki se že od poletja pripravljajo na novo sezono, bodo težko preživela zaprtje. V zimski sezoni namreč pridelajo okrog dve tretjini zaslužka. Prav tako pa so ogrožena delovna mesta. 

Predsednica združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič je v oddaji 24UR ZVEČER povedala,  da v tem trenutku še ne vedo nič o dovoljenju za obratovanje niti nimajo približnega datuma. "Trenutno smo v veliki negotovosti," je dejala. 

Glede odprtja smučišč pa državna sekretarka Ajda Cuderman pravi, da bodo to odločitev uskladili z NIJZ, več pa da bo jasnega v prihodnjih 14 dneh. "Žičničarje smo pozvali, naj se uskladijo glede na tista priporočila, ki so bila v veljavi marca, ter naj jih nadgradijo tudi glede gostinske oskrbe. Ko bomo imeli varno rešitev, se bo tudi ta dejavnost sproščala, ne glede na vse ostalo," je zagotovila. 

Božič Badaličeva je zagotovila, da bodo smučišča poskrbela za varnost ter za to, da do okužb tam ne bo prihajalo.  Pa vendar – ali lahko preprečimo avstrijski scenarij, ko je smučišče Ischgl postalo žarišče okužb? "Kolikor nam je znano, je do okužb prihajalo v barih na smučiščih in ne na samih žičniških napravah. Menimo, da so naprave varne, smučarji pa so že s samo smučarsko opremo na nek način zaščiteni. V zaprtih žičniških napravah pa bi bili obvezni maske, razkuževanje in eventualno tudi omejitev maksimalnega števila potnikov. Sicer pa menimo, da so naprave varne," je odgovorila predsednica združenja slovenskih žičničarjev. 

Prav tako je napovedala, da bodo žičničarji zahtevali tudi odškodnino od države, če bodo smučišča ostala zaprta. "Enako kot je napovedala Avstrija, bomo seveda zahtevali tudi mi. Od poletja smo se pripravljali na zimsko sezono, s tem so nastali veliki stroški."

Na Pohorju še vedno načrtujejo otvoritev sezone 11. decembra 

Na Pohorju začetek nove smučarske sezone oziroma otvoritvene dneve še vedno načrtujemo od 11. do 13. decembra, nam je sporočil tamkajšnji predstavnik za stike z javnostjo Miha Rubin. "Z zasneževanjem smučišč s snežnimi topovi smo začeli 20. novembra, glede na vremensko napoved pa ocenjujemo, da bomo do 11. decembra izdelali dovolj snega za otvoritev zimske sezone," je dodal.

O tem, kako bo nanjo vplivala epidemiološka situacija in ali bo zaradi te prišlo do časovnega zamika, pa po njegovih besedah trenutno še težko govorijo, saj bo to odvisno od ukrepov, ki bodo veljali takrat, in navodil pristojnih državnih služb.

Ne samo žičničarji, ogrožene bodo tudi druge panoge

"Če bodo smučišča ostala zaprta, so v teh krajih ogrožene tudi druge dejavnosti – nastanitev, gostinstvo in trgovina," pa opozarja predstavnica smučišča na Voglu Aleksandra Fiorelli. "Upamo seveda, da bomo lahko čim prej ponovno začeli z obratovanjem, saj je v nasprotnem primeru obstoj celotne panoge precej pod vprašajem, sploh če bi prepoved obratovanja trajala dlje časa," je še dodala.

Po njenih besedah bi morala vlada pri odločanju, ali smučišča lahko obratujejo ali ne, upoštevati tudi, da je smučanje "zdrava dejavnost, ki poteka na prostem". 

Smučanje kot najbolj varna oblika rekreacije?

Podobno tudi Nataša Tratnik iz Javnega zavoda Sončni Kanin: "Smučanje je najbolj varna oblika rekreacije z vidika širjenja okužb, saj imamo pri tem zaščitene tako usta, kot tudi nos in roke." Po njenih besedah so to na Kaninu dokazali že v maju 2020, "ko smo v času epidemije, tudi v spremenjenih pogojih obratovanja, varno obratovali". 

"Razkuževanje žičniških naprav, dosledno upoštevanje navodil NIJZ so omogočili, da smo v poletni sezoni prepeljali kar 23.000 potnikov in nismo zaznali nobene okužbe," je še dodala Tratnikova.

Kako bo s smučišči v tujini?

Nemška kanclerka Angela Merkel bi zaradi pandemije covida-19 do 10. januarja zaprla evropska smučarska središča, medtem ko iz Avstrije, Švice, Finske, Švedske in Francije prihajajo drugačna mnenja. Različna stališča članic namreč sprožajo ogromno epidemioloških in gospodarskih vprašanj. V Evropski komisiji poudarjajo, da je odločitev o tem, ali med pandemijo novega koronavirusa dovoliti smučanje, v pristojnosti držav članic. 

Italijanska vlada vztraja, da morajo smučišča po državi zaradi pandemije covida-19 ostati zaprta najmanj do konca božično-novoletnih praznikov. "Smučišča in zimski turizem so zelo pomembni za naše gospodarstvo, a odprli jih bomo šele, ko bo epidemija popustila, upamo, da čez poldrugi mesec," je po srečanju vlade in predsednikov dežel v četrtek zvečer dejal minister za regije Francesco Boccia. Vlada je napovedala podporo vsem, ki se ukvarjajo z zimskim turizmom, dokler se bodo mogli znova delovati. Boccia je izpostavil, da ima prednost javno zdravje in da Italija ne more tvegati tretjega vala epidemije po božiču. Potrdil je še, da bo tudi čez božične in novoletne praznike veljala policijska ura po 22. uri. Kot je dodal, bi lahko polnočnice letos izjemoma potekale tudi prej kot običajno.

Predsedniki severnoitalijanskih dežel pa krepijo pritisk, da bi dosegli prepoved obratovanja smučišč po vsej Evropi in v primeru zaprtja smučišč pozivajo k zapiranju meja, da Italijani ne bi šli na smučanje v bližnje države. "Želimo enakopravno obravnavo. Če smo vsi Evropejci, morajo za Italijo, Avstrijo in Francijo veljati enaka pravila," je po srečanju z vlado poudaril predsednik Piemonta Alberto Cirio. 

Podobno razmišlja tudi predsednik Južne Tirolske Maurizio Fugatti. "Zaprtje smučišč čez praznike bi moralo veljati na evropski ravni, sicer bo prišlo do nepravične konkurence med smučišči," je dejal po poročanju medijev.

Finska je medtem danes izrazila nasprotovanje pobudi Merklove. Zaprtje smučišč bi bilo usodno za finska podjetja, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. "Vedeti moramo, da tu na Finskem večino obiskovalcev smučarskih centrov predstavljajo domačini," je povedal njihov tiskovni predstavnik. "Bilo bi precej nenavadno, da bi bila smučarska središča na Finskem zaprta, saj epidemiološke razmere na splošno niso tako grozne kot v nekaterih drugih državah," je dodal. Iz države sicer v zadnjem času poročajo o porastu okužb z novim koronavirusom. Načrt Merklove bi bil po mnenju finskega gospodarskega ministrstva "usoden udarec" za turistično industrijo na Laponskem, kjer so najbolj priljubljena finska smučišča. Dodali so, da ne bi zaprli smučišč, pri čemer razumejo prepoved zabav po smučanju.

Tudi direktor združenja finskih smučarskih središč Harri Lindfors se je zavzel za to, da je treba omejitve sprejemati na lokalni ravni. "Ni mogoče narediti enega pravila za celotno EU," je dejal. "Pri nas veljajo dobre smernice," je povedal in dodal, da je na smučarskih progah in žičnicah že mogoče ohranjati ustrezno medsebojno razdaljo.

Smučišča na Finskem so razmeroma majhna in imajo malo prostorov za zabave po smučanju, večinoma pa se zanašajo na domače obiskovalce. Nekaj izjem je na Laponskem.

Tudi glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell je dejal, da švedske oblasti verjetno ne bodo zaprle smučarskih središč. "Vedeti moramo, da je med švedskimi smučišči na severu in tistimi v Alpah precej velika razlika," je odgovoril na vprašanje, ali se strinja s pobudo nemške kanclerke.