'Če državne pomoči ne bo, bi delo v industriji srečanj izgubilo 8500 ljudi'

Ob omejitvi javnega življenja je bila slovenska industrija srečanj prva prisiljena prekiniti dejavnost, kot kaže, pa bo verjetno zadnja, ki ji bo ponovno dovoljeno poslovati. A tudi takrat bodo dejavnosti opravljali v skrčenem obsegu. "Trenutno pa smo še vedno v 100-odstotni blokadi, zato ne moremo ustvarjati prometa. Po najbolj črnem scenariju, bi to lahko trajalo vse do 1. 1. 2021," nam je povedal Dejan Bojič, direktor in lastnik podjetja Bumerang d. o. o., ki se ukvarja z organizacijo in ozvočenjem prireditev.

Že pred dnevi je Miha Kovačič, direktor zavoda Kongresnoturistični urad, povedal, da se bodo zaposleni v industriji srečanj soočili z dolgotrajnim okrevanjem. Gre namreč za del turizma, katerega obseg je manjši od klasičnega, vendar je potrošnja poslovnih gostov precej višja, dogodki pa se večinoma odvijajo zunaj glavne poletne sezone. Zdaj pa je zaradi pandemije koronavirusa veliko dogodkov, nekateri so bili načrtovani že v preteklih letih, odpovedanih. Nekaj je sicer prestavljenih na drugo polovico leta, nekaj pa "izgubljenih za vedno", je povedal Kovačič.  

Predstavnik iniciativnega odbora Goraz Čad opozarja, da je država to vejo slovenskega turizma, ki pri nas dosega 3,3-kratnik potrošnje navadnih turistov, pripeljala na rob prepada. Poziv vladi je podpisalo 279 podjetij oziroma 345 njihovih predstavnikov. Slovenska industrija srečanj zaposluje po neuradni oceni 15.000 oseb, dodatno pa je od te industrije odvisnih še približno 20.000 'kreativcev', je v javnem pismu zapisal Čad. Med njimi gre tudi za samostojne podjetnike in samozaposlene v kulturi.  

V iniciativi so predlagali tri temeljne ukrepe, in sicer, da država zagotovi poroštvo za najem novih premostitvenih kreditov ter poroštvo za odlog plačevanja obstoječih kreditov, da se podaljšajo ukrepi na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač ter da se podjetjem nameni subvencije v obliki nepovratnih sredstev za določene stroške v času, ko podjetjem ni bilo omogočeno poslovanje. 

Če državne pomoči ne bo, bi delo lahko izgubilo 8500 ljudi

Bojič medtem opozarja še na problem, ki se pojavlja zaradi visoko tehnološkega kadra, v usposabljanje katerega so podjetja vložila veliko sredstev. "Če država ne bo pomagala s 1. junijem, bodo morala podjetja v odpuščanja. Gre namreč za podjetja, ki se zaradi specifičnosti dejavnosti, ne morejo transformirati kar čez noč in se denimo začeti ukvarjati s košnjo trave," problem ilustrira Bojič.  

Podporniki iniciative so sicer že konec aprila na vlado naslovili poziv za vključitev njihovih dejavnosti v tretji protikoronski paket. "Po številnih usklajevanjih nas je Vlada RS vključila v področje turizma, naši argumenti pa niso bili upoštevani," so zapisali. Po njihovi oceni je ogroženih več kot 8500 delovnih mest in 350 podjetij, višina izgubljenih prihodkov pa naj bi znašala 270 milijonov evrov. "Številna podjetja so namreč že porabila večji del rezervnih sredstev, samo čakanje na delo pa je krilo zelo majhen del stroškov našega podjetja," je povedal Bojič.  

"Če upoštevamo izračunan kongresnega multiplikatorja 3,3, bo slovenski turizem letno izgubil 891 milijonov evrov prihodkov. Najbolj bosta prizadeti mestni destinaciji Ljubljana in Maribor," pa ocenjuje Čad. Kot pravi, je vrednost predlaganih ukrepov približno 59 milijonov evrov. To bi po njihovem prepričanju ohranilo dejavnost, delovna mest, preprečili pa bi uničenje kongresnega, festivalskega, sejemskega in prireditvenega turizma.  

Okrevanje bo dolgotrajno

Dejan Bojič je skeptičen tudi glede prihodnosti. "Če država danes sprosti vse prireditve, bomo zares lahko začeli delati šele čez pet mesecev. Vsi festivali so namreč stornirani."  

V iniciativi pa opozarjajo, da bo za popolno okrevanje potrebno celo desetletje. "Še nekaj časa bo onemogočena tudi izvedba številnih prireditev, vse od državnih proslav do kulturnih dogodkov, glasbenih koncertov, sejemskih prireditev in festivalov. Izgubljen pa bo tudi mednarodni ugled, ki si ga je Slovenija s trdim delom in vlaganji priborila na mednarodnem kongresnem tržišču."