Zakaj razlike v podatkih vlade in NIJZ glede števila umrlih?

Vlada dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Ti podatki beležijo smrti v zadnjih 24 urah, a ne vsebujejo popolnih demografskih podatkov, kot so spol, starost in občina bivališča umrlega. Gre torej za preliminarne podatke.

Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) dobiva podatke o umrlih od bolnišnic in domov za starejše občane. Ti podatki so uradni in končni ter vključujejo za vsakega umrlega tudi spol, starost ter občino bivanja. Toda pri tem poročanju prihaja do velikih zamud. Pri čemer pa nekateri zavodi poročajo sproti, drugi pa z zamudo več tednov ali celo mesec in pol. V tabelo o umrlih NIJZ umešča podatke za nazaj pod pravi dan, torej ko je posameznik umrl. Tako so bili na določen dan vneseni umrli ne samo za dan prej, temveč pogosto tudi za več tednov nazaj.

Že spomladi je trajalo mesec dni po koncu epidemičnega vala, da so na NIJZ prejeli poročila od vseh zavodov in so se številke iz obeh virov spet ujele.

Kot navajajo pri Sledilniku za covid-19, kjer črpata podatke tako vlade kot NIJZ, je NIJZ zavode že pozval k ažurnemu poročanju, vendar se v podatkovnem toku kljub temu pojavljajo ogromne zamude zaradi načina poročanja, ki je v veljavi. Dejstvo pa je, da so podatki NIJZ o umrlih, ko gre za za njihovo strukturo, edini uradni podatki, ki vsebujejo tudi informacijo o spolu, starosti in občini bivanja umrlih.

NIJZ (zaenkrat) beleži 165 smrti več kot vlada, razlikuje se tudi število aktivno okuženih

NIJZ pa je letos ubral še en pristop k dnevnemu poročanju o umrlih, torej, ko ne gre za strukturne podatke. Tako je v tabele o dnevnih podatkih umrlih s covidom-19 uvrstil vse, ki so umrli v 28 dneh po potrjeni okužbi z novim koronavirusom. Pri tem se naslanja tudi na podatke iz centralnega registra prebivalstva. Osebe, ki se okužijo z novim koronavirusom, imajo namreč lahko na daljši rok posledice covida-19, kot je denimo možganska kap. Tako štejejo, da je takšna oseba umrla zaradi zapletov, povzročenih s covidom-19. Hkrati pa ti podatki lahko zajemajo tudi nekoga, katerega smrt ni povezana s potrjeno okužbo (na primer prometna nesreča).

Vse to prispeva, da se seštevek števila smrti med vlado in NIJZ ne ujema. Tako je po vladnih podatkih doslej umrlo 3206 covidnih bolnikov, po podatkih NIJZ pa 3371.

Ker NIJZ v svoji statistiki navaja širšo opredelitev covidnih smrti (torej smrti v 28 dneh po potrjenih okužbi), vlada pa ožjo (smrt covidnih bolnikov v določenem dnevu), prihaja tudi do različnih podatkov o ocenah aktivno okuženih prebivalcev. V izračun, koliko je aktivno okuženih, je poleg novih okužb in prebolelih, vključeno tudi število smrti.

Tako je po podatkih NIJZ trenutno v Sloveniji aktivno okuženih okoli 23.389 ljudi, po podatkih Sledilnika za covid-19, ki pri izračunu upošteva vladne podatke o smrtih, pa okoli 23.483 ljudi.