V EU se trenutno lahko uporabljata dve cepivi – cepivo Pfizerjeva in BioNTecha ter cepivo Moderne, ki temeljita na isti tehnologiji. Obe cepivi sta osnovani na inovativni platformi, ki je doslej še niso uporabljali. Sestavljeni sta iz delca molekule RNK novega koronavirusa, ki nosi zapis za tarčni virusni protein. Ker je omenjeni RNK zelo občutljiv in se hitro razgradi, so pri obeh družbah za povečanje stabilnosti in vnosa RNK v celice uporabili maščobni delec, v katerem je RNK.
Stranski učinki: redki, blagi in prehodni
Po cepljenju so možni blažji stranski učinki, najpogosteje rdečina in bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol in vročina. Ti učinki so prehodni, izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko so resni neželeni učinki, kot sta alergija in anafilaktični odziv, izjemno redki.
Pri cepivu, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, so bili najpogostejši neželeni učinki v kliničnem preskušanju običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. Vključevali so bolečino in oteklino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico in povišano telesno temperaturo. Prizadeli so več kot enega od desetih ljudi, navaja Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na svoji spletni strani.
Rdečina na mestu injiciranja in slabost sta se pojavili pri manj kot desetini preizkušancev, medtem ko so se srbenje na mestu injiciranja, bolečine v okončini, povečane bezgavke, težave s spanjem in slabo počutje pojavili pri manj kot odstotku. Šibkost v mišicah ene strani obraza (akutna periferna obrazna paraliza ali pareza) se je zgodila pri manj kot promilu udeleženih v kliničnih študijah.
Med kliničnim preizkušanjem se niso pojavili anafilaksični šoki kot alergijska reakcija na cepivo, pač pa so se posamezni primeri pojavili v programih cepljenja.
Najpogostejši neželeni učinki Moderninega cepiva so bili v kliničnem preskušanju bolečina in oteklina na mestu injiciranja, utrujenost, mrzlica in povišana telesna temperatura, otekle ali občutljive bezgavke, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, ter slabost in bruhanje. Prizadeli so več kot desetino udeležencev.
Rdečina, koprivnica in izpuščaj na mestu vboda so se pojavili pri manj kot desetini, srbečica na mestu vboda pa pri manj kot odstotku. Kot navajajo na JAZMP, lahko oteklina obraza nastopi pri ljudeh, ki so v preteklosti prejeli kozmetične injekcije na področju obraza, nastopi lahko tudi šibkost v mišicah ene strani obraza, a je tak učinek redek, zgodi se pri manj kot promilu.
Možne so alergijske reakcije, vključno z zelo majhnim številom primerov hudih alergijskih reakcij, a je kot pri vseh drugih cepivih ti cepivi treba odmerjati pod zdravniškim nadzorom z razpoložljivim ustreznim zdravljenjem neželenih učinkov.
Kot navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19, so v cepivu molekule mRNK sintetizirane z biokemijskimi postopki sinteze in očiščene do visoke stopnje, tako da so brez bioloških primesi, ki jih imajo klasična cepiva. Molekula mRNK je zaprta v lipidni ovoj, zaradi česar ima posledično malo lokalnih vnetnih neželenih učinkov. Lokalni vnetni učinki po cepljenju pa so blažji kot pri klasičnih cepivih in časovno zamaknjeni, saj se učinkovanje cepiva začne šele nekaj dni pozneje.
Glede morebitnih dolgoročnih neželenih učinkov cepljenja pa je dejal, da je glede na sestavo cepiva verjetnost zanje izjemno majhna, saj je cepivo izjemno čisto. Ali se bodo ti vendarle pojavili, bo znano šele po letu ali dveh.
Cepljenje svetujejo tudi tistim, ki so že preboleli covid-19
Strategija cepljenja v Sloveniji predvideva, da se tistih, ki so že preboleli covid-19 še pol leta po bolezni ne cepi. Stroka sicer cepljenje tudi njim priporoča, saj je zaščitni imunski odziv po prebolelem covidu-19 kratkotrajen. Protitelesa se v telesu obdržijo od dveh mesecev pri blagem poteku do pol leta in več pri težji obliki bolezni. Doslej so pristojni sicer poročali o že vsaj dveh primerih ponovne okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.
Strokovnjaki od cepiv pričakujejo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv, kot ga izzove prebolevanje covida-19. "Predvsem zato, ker cepivo ne bo povzročilo začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči virus, ki si na ta način v svojem gostitelju, človeku, vnaprej pripravi pogoje za okužbo in bivanje v naslednji prehladni sezoni," navaja Ihan.
Koronavirusi, med katere spada tudi SARS-CoV-2, znajo namreč zaradi svojih specifičnih prilagoditev zmanipulirati imunski sistem. S tem poskrbijo, da lahko svojega gostitelja, človeka, enako uspešno okužijo tudi naslednjo prehladno sezono. Novi koronavirus pa je ob že znanih strategijah prehladnih koronavirusov za izogibanje imunosti razvil še dodatno toksično strukturo, s katero dodatno poškoduje celice. Cepljenje bo najboljša priprava populacije na naslednjo hladno sezono, saj bo zanesljivo ščitilo vsaj pol leta, je navedel Ihan.
Imunski odziv na cepivo pričakovano boljši kot po preboleli bolezni
Prav zaradi prej omenjene lastnosti virusa, da ohromi imunski sistem in si s tem zagotovi prosto pot za naslednji napad, cepivo zagotavlja boljšo odpornost kot prebolela bolezen. Cepivo namreč v nasprotju z virusom imunski sistem aktivira brez zavor in manipulacij.
Večina klasičnih cepiv – denimo proti tetanusu, davici, ošpicam, mumpsu in hepatitisu B – vsebuje mrtve (inaktivirane) ali oslabljene povzročitelje bolezni, ki jih ob cepljenju vbrizgajo na eno mesto (npr. v mišico) in s tem le v zelo majhnem obsegu posnemajo naravno okužbo. Pri tem so aktivirane le lokalne bezgavke, kar je mnogo manjši odziv kot pri naravni okužbi, navaja Ihan. Zato večina klasičnih cepiv vzbudi kratkotrajnejšo in pogosto manj učinkovito zaščito od tiste, ki nastane po preboleli okužbi. Vseeno pa je cepljenje koristno pri boleznih, pri katerih lahko že prva okužba pomeni veliko zdravstveno tveganje – s cepljenjem je človeku prihranjena nevarna izkušnja prvega prebolevanja kužne bolezni. Pri covidu-19 pa so ustvarili cepivo, ki imunski sistem aktivira učinkoviteje kot sam virus.
Koronavirusi znajo zaradi svojih specifičnih prilagoditev zmanipulirati imunski sistem, s čimer poskrbijo, da lahko svojega gostitelja, človeka, enako uspešno okužijo tudi naslednjo prehladno sezono. Novi koronavirus pa je nekatere načine manipulacije z imunskim sistemom še izpopolnil. Med drugim zaradi spremembe na proteinu S toksično deluje na celice, zaradi velike količine poškodovanih celic pa nastane obsežen citokinski odziv. To v bezgavkah povzroči odmiranje limfocitov in zavoro učinkovitega protitelesnega odziva. S tem dodatno poškoduje celice, ob vstopu vanje pa še zavira protivirusno obrambo. Ob večjem vdoru in razmnožitvi virusov v napadenih celicah se sproži hitro razpadanje celic, ki povzročijo, da imunske celice pretirano tvorijo molekule citokine. Posledici sta okvara imunskega odziva in škodljiv razvoj sistemskega vnetja.
Cepljenje proti covidu-19 priporočajo tudi osebam z alergijami
Osebe s prepoznanimi alergijami se lahko cepijo proti covidu-19, razen če imajo alergijo na katero od sestavin v cepivu. Obe cepivi, ki sta v uporabi v EU, temeljita na osnovi mRNK in imata maloštevilne sestavine. Kot potencialni alergen je prepoznan le polietilen glikol. Ta je sestavina okoli tretjine zdravil v tabletah in se nahaja tudi v številnih preparatih za injiciranje, alergije nanj pa so redke, pravi Ihan.
Zabeleženi so bili posamezni primeri anafilaktične reakcije po cepljenju s Pfizerjevim cepivom. Za take primere morata biti na voljo ustrezna medicinska oskrba in nadzor cepljenih oseb – osebo je treba po cepljenju opazovati še 15 minut. Če nastopi anafilaktična reakcija po prejemu prvega odmerka cepiva, cepljenje z drugim odmerkom odsvetujejo. Medtem pa se osebe, ki so imele anafilaktične reakcije na alergene, ki niso sestavine cepiva (kot so denimo penicilin ali druga zdravila, piki čebel ali os ter arašidi ali druge vrste hrane), lahko cepijo, navaja Ihan.
Verjetnost za nastanek avtoimunskih bolezni po cepljenju proti covidu-19 še manjša kot pri klasičnih cepivih
V javnosti se pojavljajo bojazni, da bi lahko s cepljenjem proti covidu-19 povzročili avtoimunsko bolezen mišic na mestu cepljenja ali pa bi cepljenje sprožilo navzkrižno avtoimunsko reakcijo. A cepiva na osnovi mRNK so manj vnetna od klasičnih cepiv, zato je manj verjetno, da bi povzročila že tako izjemno redke avtoimunske navzkrižne reakcije.
Ni znano, ali lahko kljub cepljenju s cepivom na osnovi mRNK širimo virus
Mnoga cepiva ne ščitijo le pred boleznijo, temveč cepljenega zaščitijo tudi pred prenašanjem okužbe. Pri do sedaj registriranih cepivih proti covidu-19 v EU – v obeh primerih gre za cepivi na osnovi mRNK – še ni znano, do kolikšne mere lahko cepljeni ljudje prenašajo in širijo novi koronavirus. Zato še vedno velja, da morajo tudi cepljene osebe nositi zaščitne maske in upoštevati splošne zaščitne ukrepe.
KOMENTARJI (565)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.