Cepljenje proti covidu-19: Kje poiskati strokovne informacije in kakšen je njihov pomen?

Zdravniška zbornice Slovenije (ZZS) je pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili spletna mesta, telefonske linije oziroma informacijske točke, kjer so prebivalcem na voljo strokovne informacije, povezane z vprašanji o cepljenju proti covidu-19. Sodelujoči strokovnjaki so prav tako navedli, na koga vse se lahko obrnejo za odgovore, in opisali, kakšne so trenutno obremenitve zdravnikov na primerni ravni. Ti namreč poročajo, da dnevno prejmejo tudi po več deset pa tudi do 100 elektronskih sporočil in klicev samo v povezavi z cepljenjem.

Predsednica ZZS in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović je uvodoma na vprašanje, kako se je zbornica vključila v informiranje o cepljenju, odgovorila, da zbornica v imenu vseh zdravnikov čuti veliko potrebo po tem, da se vključi v omejitev epidemije. "Ta postaja namreč vedno bolj naporna, stvari trajajo in res si želimo, da bi se čimprej umirile." "Cepljenje, vidimo, deluje. Zavedamo pa se, da je treba na strokoven način obveščati javnosti," je dodala. Po njenih besedah vprašanja v zvezi s tem zdravniki ves čas dobivajo dobesedno od vsepovsod, tudi na zasebne elektronske naslove.

Odziv na infodemijo: vzpostavitev klicnega centra

Spregovorila je tudi Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ter strokovna vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu. Kot je izpostavila, je klicni center nastal dva dni pred prvo razglasitvijo epidemije, in sicer kot odziv na infodemijo. Samo v drugem valu so prejeli 150.700 klicev, dnevni rekord pa je 1760. Najdaljši klic je trajal eno uro in 35 minut in so ga opravili pred dvema dnevoma.

Zelo veliko klicev se nanaša na cepljenje proti covidu-19, sploh v zadnjem času pa so pomembna tema stranski učinki pri cepljenju. "Z vsakim se pogovorimo in mu pojasnimo, razložimo prednosti in pomanjkljivosti posameznih cepiv," zagotavlja Matičičeva. "Posebno pozornost posvečamo tudi nosečnicam ter doječim materam." Cepljenje se je po njenem mišljenju med Slovenci v zadnjem času uveljavilo kot posebna dobrina. Ob tem je še enkrat pozvala naj jih vsi, ki imajo kakršne koli dileme, povezane z novim koronavirusom ali cepivom, pokličejo in skušali jim bodo odgovoriti.

Po mnenju Polone Campolungi Pegan iz Zdravstvenega doma (ZD) Nova Gorica, tudi članice Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZS, pa je vprašanj v zvezi s cepljenjem v zadnjem času občutno več. "V začetku je bilo največ vprašanj na temo organizacije cepljenja. Ljudje so bili pogosto zmedeni, niso se znali prijaviti, niso razumeli, kako se sestavljajo ti prednostni seznami, nekaj je bilo hude krvi ... Če je bilo prej veliko vprašanj logistično-organizacijskega tipa, pa se zdaj prevešajo v strokovne teme. Težava na primarnem nivoju pa je, da kader nima ciljanega časa samo za te dileme. Seveda bi si želeli več časa, da bi se posvetovali z vsakim posameznikom in tukaj je klicni center zelo dobrodošel oziroma nam je v veliko pomoč." Želela pa bi si, da bi bil bolj promoviran. Ob tem na vse, ki imajo dvome, apelira, naj pokličejo. "Mi si res želimo, da bi čim več ljudi dobilo relevantne informacije." Kot pravi, tudi zato, ker se zdravstvo na primarni ravni poglavitno ukvarja z drugimi področji in nimajo toliko informacij oziroma niso tako podrobno na tekočem s tem. Prav tako pa to razbremeni kader v zdravstvenih ambulantah. Tamkajšnje delavce naj se po njenih besedah torej 'porabi' za zdravstvo in ne za administrativne stvari – tukaj je bilo namreč veliko tovrstnega dela: sestavljanja seznamov in podobno.

'Berimo in verjemimo tistim, ki imajo neko odgovornost, ki morajo za informacijami stati'

Še vedno pa je tukaj del populacije, ki verjame napačnim in lažnim informacijam in jih tudi širi naprej. Kot poudarja specializant infektologije David Zupančič (v imenu Mladih zdravnikov), so tukaj še posebej problematična družbena omrežja. Danes lahko tam namreč vsak zapiše oziroma objavi, kar želi. Tudi zato je treba preverjati, kdo je avtor teh objav in s kakšnim namenom jih deli. Takšne stvari jih prizadenejo predvsem takrat, ko se soočajo z ne ravno najlažjimi poteki bolezni ali celo smrtjo. Ob tem je pozval javnost, da verjame tistim, ki z odgovornostjo stojijo za tem, kar povedo, objavijo, priporočijo.

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Alojz Ihan – predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL). "To, da znamo pojasnjevati dejstva o tej novi bolezni, je dolžnost nas kot zdravnikov," je dejal. "Covid-19 je resnično problem, to ni nekaj namišljenega. Videli smo smrti, vsak od naših kolegov je imel priložnost priti na te oddelke. Ampak na srečo smo dobili cepiva. Ta so učinkovita, ni pa pri taki bolezni dovolj samo to. Treba je vsak dan pojasnjevati in prepričevati javnost."

Kot pravi, ima tudi sam vsak dan po 30 sporočil z vprašanji, če ne bi bilo klicnega centra, bi jih imel 300. Opaža pa, da se o neželenih učinkih izjemno dobro poroča. "Ker so cepiva nova in smo vsi na to zelo pozorni." Poroča se sicer tudi o blažjih stranskih učinkih, ki ji to cepivo povzroča. To pa pomeni, da se ta poročila zelo približujejo rezultatom kliničnih študij.

Strokovnjaki so se ob tem navezali tudi na napačne, pomanjkljive ali zavajajoče informacije, ki jih širijo celo zdravniki oziroma zaposleni v zdravstvu. Ti so pogosto sicer s povsem drugih področij, a javnost jih – prav zaradi poklica, ki ga opravljajo oziroma stroke, iz katere prihajajo – jemlje kot verodostojne. Beovićeva posebnega pomena temu ne pripisuje, ker da tega po njenem vedenju ni veliko. Priznava pa, da se je s temi "splošnimi floskulami oziroma pamfleti" težko spopadati. Ob tem še apelira na vse, ki te stvari prebirajo: pozorni naj bodo na to, kako je vsebina podana, kdo za tem stoji in kakšna je njegova agenda. "Takšne (dez)informacije so nastale iz različnih vzgibov. Seveda pa se morajo zavedati, da medicinska znanost vedenje o covidu-19 še vedno razvija."

V zadnjem času je po družbenih omrežjih zaokrožil še en podoben zapis o razlogih proti cepljenju. "Človek, ki je to napisal, ni zdravnik. Je nutricionist oziroma nek 'life coach'," je jasen Zupančič. Poleg tega se ta zapis 'konča' nekje oktobra, novembra 2020, ko se cepljenje sploh še ni začelo. Od takrat pa je informacij glede cepiv že neprimerno več. Prav tako je tudi čas, ki je minil od takrat, posamezna predvidevanja postavil na laž.

Mnogim, ki se še niso odločili za cepljenje, se zdi tudi, da se je cepivo razvilo prehitro in bi bilo treba za varnost in zanesljivost miniti dalj časa. Beovićeva pravi, da je bil to res izjemen napredek znanosti, v to so bila vložena tudi zelo velika sredstva. "To je mogoče lahko bil očitek jeseni, ko so cepiva prihajala na tržišče. Danes pa je bilo cepljenjih oziroma danih že milijarda odmerkov in vidimo, da je cepivo varno."

Na to se je navezal tudi Ihan, ki dodaja, da so bila ta cepiva razvita z novimi tehnologijami. "Če bi bila razvita s starimi, bi se zdaj pripravljali na novo zapiranje družbe. /.../ Tukaj je bila prava odločitev za uporabo teh novih tehnologij in pa za tako obsežne klinične preizkuse. In na srečo je ta podvig uspel."

Delež precepljenih v Sloveniji je sicer malenkost nižji od evropskega povprečja. Kaj lahko torej pričakujemo za jesen, kdaj bi lahko dosegli 60-odstotno precepljenost? Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ to pripisuje pomanjkanju cepiv pred časom in pa premalo 'promocije' cepljenja nasploh v preteklosti. Če bo delež cepljenih premajhen, bomo morali to nadomestiti z ukrepi, je napovedala. Pri tem navaja predvsem omejevanje druženja oziroma zbiranja. Ali bomo v naslednji sezoni 'živeli' zgolj s preprostimi ukrepi, kot so maske, ali pa bomo spet zapirali javno življenje, je tudi po besedah Ihana odvisno prav od odstotka precepljenosti. Po prejetju cepiva lahko ljudje sicer še vedno zbolijo – zaščita namreč ni 100-odstotna, pomembno pa vpliva na potek bolezni. "Podatki iz držav, ki imajo ta delež visok, kažejo tudi na to, da se poleg tega prepreči kroženje virusa v družbi," poudarja Beovićeva.

Se pa zaveda, da je pri 'promociji' cepljenja zelo pomembno, da ljudi cepi nekdo, ki mu zaupajo: "To so družinski zdravniki, ki jih poznajo že leta." A to, da bi cepljenje proti covidu-19 kar naenkrat 'prevalili' na primarno zdravstvo, bi (vsaj za zdaj) po njenih besedah pomenilo dodaten logistični zalogaj in kadrovsko obremenitev.

Tudi že sicer zdravstvo na primarnem nivoju ni ravno v najboljšem stanju, kljub temu, da je bistvenega pomena za vse nadaljnje obravnave. S tem se strinja tudi Campolungi Peganova, ki pravi, da dober primarni zdravnik skrbi za kronične bolnike, za preventivo, da se stanje pacientom ne slabša, kar pa denimo pomeni tudi krajšanje čakalnih vrst na sekundarni ravni.