Pandemiji, ki se vleče že skoraj leto dni, ni videti konca. Države vse upe polagajo v cepljenje. A kljub temu, da v številnih državah cepljenje že poteka, je v zadnjih tednih veliko nezadovoljstva in zaskrbljenosti zaradi zamud pri dobavah cepiv proti covidu-19. Čeprav je še nedavno Evropska unija upala, da bo do poletja precepljeno okoli 70 odstotkov prebivalstva, pa zdaj mnoge evropske države poročajo, da bodo svoje prebivalce precepile bistveno pozneje, kot so sprva načrtovale. Slovenski premier Janez Janša pa je še vedno prepričan, da bomo pri nas, kljub zamudam pri dobavah cepiv, do poletja precepili do 70 odstotkov prebivalcev. 

Zakaj proizvodnja cepiv ne teče hitreje? "Trenutno je problem, ker je povpraševanje večje od ponudbe. Prvi dve cepivi, ki sta bili v EU odobreni - Modernino in Pfizer/BionTechovo - sta ju razvili podjetji, ki imata izjemno znanje, imata pa nekoliko manj proizvodnih kapacitet. Veseli pa dejstvo, kar poslušamo v zadnjih dneh, da se je vsaj BionTech vendarle začel povezovat tudi z drugimi večjimi igralci, kot sta Novartis in Sanofi, tako da si obetamo, da se bo proizvodnja okrepila," je dejal prof. dr. Tomaž Bratkovič, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.  

Vsa cepiva proti covidu-19, s katerimi se bomo cepili, so varna, poudarjajo strokovnjaki. "Trenutna cepiva kažejo zelo visoko stopnjo zaščite. Vsa tista, ki so pri nas na voljo in tudi tista, ki prihajajo, morda v kakšnih populacijah ta zaščita res ni izrazito visoka, vendar to vidimo tudi pri drugih cepivih, ker vemo, da recimo pri cepivu proti gripi pri starejših ni dobre zaščite, pri bolnikih z okvaro imunskega sistema zaščita ni optimalna. Vendar ta cepiva, zlasti obe cepivi mRNA imata obe zelo visoko stopnjo zaščite," je poudarila predstojnica Infekcijske klinike prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc.

"Cepljenje je edina stvar, ki lahko zameji to širjenje virusa, predvsem pa prepreči obolevanje, smrti in pritisk na zdravstvene sisteme. Zaradi teh razlogov je cepljenje ključno," je dejal.

Od petka je v Evropi registrirano tudi cepivo AstreZenece. Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila cepljenje za vse. Prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel je na Twitterju zapisal, da bi on za zdaj z AstroZeneco cepil mlajše od 55 let. Tega cepiva bomo dobili tudi največ, ker je tudi lažje za shranjevanje in tudi cenovno je najbolj ugodno. A kakšna je njegova učinkovitost? "Ocenjena učinkovitost je okoli 60-odstotna, kar je še vedno izjemno dobro, če to primerjamo z učinkovitostjo cepiv proti sezonski gripi," je pojasnil prof. dr. Bratkovič in izpostavil, da je tudi to cepivo 100-odstotno ščiti pred hujšim potekom bolezni. "Tisti, ki so bili v klinični raziskavi cepljeni z AstraZenecinim cepivom, če so kljub cepljenju zboleli, so bolezen preboleli brez potreb po hospitalizaciji. V skupini cepljenih, ki so zboleli, tudi ni bilo primerov smrti," je dejal.

Za večino populacije ni toliko pomembno, ali se bomo cepili z AstraZenecinim, Pfizerjevim ali Moderninim cepivom. Vsa ta cepiva, ki bodo na voljo v Sloveniji, bo namreč odobrila Evropska agencija za zdravila. Zakaj je to pomembno? "Postopki, ki jih pelje Evropska agencija za zdravila, so garancija za to, da so cepiva narejena po znanstveno utemeljenih protokolih. Se pravi, da so cepiva preizkušena, da so cepiva učinkovita in da so cepiva varna. Če bi kupovali cepivo mimo evropske skupnosti oziroma mimo evropske agencije, potem bi to isto garancijo pri nas morala podati Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Vendar menim, da glede na majhnost naše države, tega naša javna agencija ni sposobna narediti. Tako, da bi kupovali mačka v žaklju," je dejala Lejko Zupanc. 

Je cepivo učinkovito tudi proti angleškem, brazilskem, južnoafriškem sevu?

Po besedah Lejko Zupančeve pri nas še ni bilo dokazanih prav veliko primerov t.i. angleške različice novega koronavirusa. Prav tako je dejala, da za zdaj ni dovolj dokazov o tem, ali se klinična slika pri tej različici virusa pomembno razlikuje od običajnega poteka covida-19. "Nekateri govorijo, da bi morda lahko bil ta potek nekoliko težji. Vendar, če imate sev, ki je približno 30 do 50 odstotkov bolj nalezljiv, pomeni, da bo tudi zbolelo večje število ljudi in seveda vsi tisti, ki sodijo v rizične skupine, bi lahko zboleli s težjim potekom bolezni in nekateri bi tudi lahko umrli in zato bi lahko imeli večje število smrti. Obe cepivi mRNA in tudi AstraZenece so proti temu sevu še učinkovita. Vendar zlasti tehnologija mRNA omogoča zelo hitro prilagajanje cepiva, tako da če bi se ta sev zelo razširil in ne bi bilo cepivo učinkovito, ga bodo prilagodili," je pojasnila predstojnica Infekcijske klinike. 

Ravno v luči angleške variante novega koronavirusa, na pomembnost cepljenja opozarja tudi dr. Fafangel. "Cepivo ostaja tista edina "exit" strategija, ki jo imamo," je dejal. Opozoril je tudi, da bodo nove varijante še vedno nastajale, vse dokler bo virus tako intenzivno krožil. Zato je poudaril, da je treba razumeti:  "Dokler ne bomo zaščiteni vsi, ne bo zaščiten nihče."

Nekoliko bolj "problematični" sta drugi dve varianti novega koronavirusa - južnoafriška in brazilska, je opozorila Lejko Zupanc. "Predvsem zato, ker imata veliko več mutacij, predvsem na tistih mestih, s katerimi se virus pripenja na celice. Po nekaterih podatkih bi utegnilo biti cepivo nekoliko manj učinkovito proti južnoafriškem sevu. Podatkov za brazilski sev po mojem vedenju še ni. Je pa zelo zakrožil v brazilski pokrajini Manaus, kjer je spet zrastlo število primerov in smrti, tako da se bojimo, da je morda nekoliko bolj patogen. Upamo, da se s temi sevi še ne bomo tako hitro srečali," je dejala Lejko Zupanc. 

"Tako mRNA kot tudi vektorska cepiva je relativno hitro možno prilagoditi. Je pa vprašanje, kakšne bodo zahteve Evropske agencije za zdravila preden bodo tako spremenjenim cepivom odobrili uporabo. Možno je tudi kombinirat različna cepiva ali cepiva proti različnim variantam," je pojasnil prof. dr. Bratkovič.

Mnogi se sprašujejo, kako smo lahko učinkovito in varno cepivo lahko dobili že v enem letu, medtem ko denimo cepiva proti HIV/AIDS še vedno ni, pa bolezen poznamo že 40 let. "Glavni razlog je gotovo financiranje. Tukaj so vlade po svetu spoznale, da je to edina strategija, ki nas lahko pripelje nazaj v normalnost, in so zato namenile ogromno sredstev razvoju in povečanju produkcijskih sposobnosti cepiva. Drugi razlog je specifika tega virusa, ki je vendarle nekoliko drugačen kot virus HIV. Tretji razlog je, kako so bile te klinične raziskave organizirane. Ne samo, da so dobile precejšnjo finančno injekcijo, ampak so jih tudi vodili ne več zaporedno, pa čakali vmes daljše obdobje, ampak so jih vodili vzporedno. Bile pa so tako široke, da so ta cepiva ovrednotena na bistveno večjem številu prostovoljcev kot to velja za siceršnja cepiva," je pojasnil strokovnjak s Fakultete za farmacijo.  

Celoten pogovor si lahko pogledate na Voyo.