V Španiji cepili že vse starejše od 80 let, v Sloveniji smo se ustavili pri 60 odstotkih

Več kot leto dni od začetka svetovne pandemije že dobro vemo, da se tveganje za težji potek bolezni covida-19 in hospitalizacijo veča s starostjo. Če želimo torej razbremeniti utrujene zdravstvene delavce, zmanjšati pritisk na bolnišnice in omogočiti prebivalcem lažji dostop do zdravstvenih storitev, je ključno, da cepimo najstarejše člane naše družbe, ki jih covid-19 najbolj ogroža. 

Da pri tem nismo najbolj uspešni, je opozoril Luka Renko, ustanovitelj covid-19 Sledilnika, ki pravi, da je Slovenija v cepljenju starostnikov med najslabšimi v Evropi. Kot je poudaril, so najstarejši tisti, ki vsakodnevno polnijo bolnišnice, med njimi pa je tudi največja umrljivost. 

Dodal je, da se je cepljenje pri starejših od 70 let v zadnjih tednih skoraj ustavilo. Cilj mora biti 90-odstotna precepljenost in ne le 60-odstotna, kot je beležimo sedaj, je jasen Renko. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva cepili 439.209 oseb, z drugim pa 220.228. 

Z grafov je razvidno, je največ cepljenih starejših prebivalcev, kar je rezultat nacionalne strategije cepljenja, po kateri so bili starostniki uvrščeni v prioritetno skupino zaradi večje ogroženosti. A delež po različnih starostnih skupinah ni zadosten. Slovenija je do zdaj uspela z vsaj enim odmerkom cepiti le okoli 52 odstotkov starejših od 90 let, 58 odstotkov starih med 85 in 89 let in 63 odstotkov starejših od 80. Nad 70 let je prvi odmerek prejelo 65 odstotkov te populacije, nad 60 let pa je cepljenih le okoli 40 odstotkov. 

Slovenija v cepljenju starostnikov med najslabšimi v Evropi 

So ostale evropske države pri cepljenju uspešnejše od Slovenije? Podatke o deležu cepljenih beleži Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). V analizo sicer niso vključene vse evropske države, a dajejo podatki jasno sliko aktualnega stanja. Španija, Irska in Danska so z vsaj enim odmerkom cepiva cepile praktično vse starejše prebivalce od 80 let. Dobro kaže tudi Finski, Islandiji, Malti, Norveški, Portugalski, Švedski in Belgiji, kjer je delež cepljenih v tej starostni skupini večji od 80 odstotkov. 

Od sosednjih držav Slovenije najbolje kaže Italiji, kjer so cepili 86 odstotkov starejših od 80 let. Avstrija se lahko pohvali z 78-odsotnim deležem, Madžarska s 70-odstotnim, najslabše rezultate pa dosega Hrvaška z 52 odstotki. 

Islandija je medtem z vsaj enim odmerkom cepila že vse starejše od 70 let, blizu izpolnitvi tega cilja so med drugim tudi Belgija, Danska, Irska, Malta in Norveška. Najslabšo precepljenost beležijo v Bolgariji in Latviji. 

Učinki cepljenja starejših prebivalcev se že kažejo

Da precepljenost proti covidu-19 med starejšimi že kaže svoje učinke, je na sredini novinarski konferenci pojasnila tudi namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Nuška Čakš Jager. 

Kot je dejala, beležijo velik upad novopotrjenih okužb med starejšimi od 65 let, izjemno malo je število okužb v domovih za starejše, poleg tega pa beležijo tudi izjemen upad števila smrti med starostniki in oskrbovanci domov. Nedavni izbruhi v treh domovih za starejše so izzveneli, v zadnjem tednu so v domovih zabeležili štiri primere okužb, vsako v drugem domu. Tudi sicer so v domovih redki, ki so bili okuženi v zadnjem času, tudi kazali simptome.

Narašča pa v zadnjem času število okužb v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let. Tako je po njenih besedah pomembno, da se cepljenje nadaljuje s polno mero naprej in se širi na celotno prebivalstvo. Ko bo cepiva dovolj, bosta trend in želja epidemiologov, da se cepi čim prej vse, ki si tega želijo, je dejala.

Beovićeva: Nerazumljivo je, da zaradi covida-19 umirajo 60- in 70-letniki

Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je pred dnevi izrazila skrb, da v Sloveniji dnevno za covidom-19 umirajo 60- ali 70-letniki. "To so osebe, ki bi že morale biti cepljene. Umiranje zaradi covida-19 v tej populaciji v današnjem času v Sloveniji ni razumljivo in ni potrebno, saj bi se vsak lahko pravočasno zaščitil s cepljenjem, če bi za to izkazal interes oz. če bi se želel," je dejala. 

Po besedah Beovićeve se je uvrstitev stanovalcev v domovih za starejše in starostnikov med prednostne skupine za cepljenje izkazalo za zelo smiselno potezo, saj so s tem skorajda povsem prekinili zbolevanje v domovih.

Posamezni izbruhi so posledica tega, da seveda cepivo ni 100-odstotno učinkovito, kar je problem ob slabi kolektivni precepljenosti. Tako so se oskrbovanci okužili od tistih, ki niso bili cepljeni in so bili z njimi v stiku. Je pa zaradi cepljenja proti covidu-19 zelo upadla umrljivost zaradi covida-19 v tej skupini prebivalstva, presežne umrljivosti v tej skupini ljudi več ni.

Ker bomo v prihodnjih tednih prejeli večje količine cepiva, je zato danes nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin znova pozval prebivalce, naj se odločijo za cepljenje, da bi tako zagotovili vzdržne razmere v bolnišnicah in ustvarili varnejše in lepše poletje.

Bolj aktivno bi morala ob tem Slovenija pristopiti tudi k odpravljanju upočasnjevanja cepljenja pri starejši populaciji. Cepilni centri bi morali tako ljudi aktivno vabiti na cepljenje, še posebej tiste, ki nimajo dostopa do novodobnih tehnologij. "Tisti cepilni centri, ki imajo klicni center, kjer ne le sprejemajo, ampak tudi sami vabijo, imajo bistveno boljše rezultate od tistih, ki tega nimajo," ugotavlja Kacin, ki pravi, da so manjši cepilni centri v cepljenju precej bolj uspešni.