'Našli smo substance, ki bi lahko služile kot zdravilo za covid-19'

Za visok pritisk, glavobol, kontracepcijo in holesterol obstajajo tablete. Vse imajo lahko tudi stranske učinke, od redkih do resnih, pa jih vseeno pogoltnemo. Povsem druga zgodba pa je, ko se pojavi injekcija. Da so bile s cepljenjem težave že od začetka, je dejal Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo na Medicinski fakulteti. "Ko se je začelo cepljenje proti črnim kozam, so bile akcije proti temu. Da je cepljenje nekaj, kar bo uničilo človeštvo," je dejal. 

Cepivo podjetja Johnson & Johnson je sicer, zaradi štirih primerov krvnih strdkov, pod drobnogled vzela EMA. V petek je še razširila tudi preiskavo cepiva AstraZenece – preiskujejo pet primerov sindroma kapilarnega prepuščanja. Poleg tega je tudi NIJZ prejel 3.816 poročil o neželenih stranskih učinkih po cepljenju s tremi cepivi, a delež resnih – v primerjavi številom cepljenih – ni velik, hkrati pa je njihova povezava s cepivom v večini primerov malo verjetna ali pa podatke še zbirajo. 

"Velikokrat me sprašujejo, kako je z ženskami, ki imajo globoko vensko trombozo. Ni težav, gre za dve različni pojavnosti, čeprav gre za strdke. Tudi ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, se lahko cepijo. Ni neposrednih nevarnosti," je v sredo dejal Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. 

Cepivo AstaZenece je v skladu s smernicami EME, ki si jih sicer v Franciji trenutno razlagajo po svoje: da mlajši od 55 let, že cepljeni s prvim odmerkom AstraZenece, kot drugi odmerek dobijo drugo cepivo. Proti temu je uradno posvarila svetovna zdravstvena organizacija. "Ni dovolj podatkov, da bi lahko rekli, ali je možno kaj takega. Menjava cepiv ni nekaj, kar bi lahko priporočili," so sporočili.

"Kdo se pa vpraša, katero cepivo dobi proti klopnemu meningitisu? Pa je veliko različnih. Enako velja za gripo," dodaja Ihan. Obsedenost z epidemijo, ki nam je prinesla novo realnost, je sicer pričakovana. A to pomeni, da še tako majhen podatek lahko spremeni mišljenje. To so ugotovili tudi v sicer prej zelo uspešnem cepilnem centru v Velenju. "Na cepljenje smo imeli prijavljenih 1300 oseb, starih od 60 do 64 let, pa se kar 700 oseb na povabilo ni odzvalo. Torej imamo velike težave," je dejala Helena Poličnik, vodja cepilnega centra v Velenju. 

Med ljudmi obstaja torej spoštovanje ali strah pred cepivom v kombinaciji s čustvi in dejstvom, da je igla poseg v telo, čeprav bolj simboličen. Če bi bila druga možnost tableta, bi to popolnoma spremenilo psihološki odnos, napoveduje Ihan. "Tudi cepilna industrija si prizadeva, da bi naredila cepljenje na primer s spreji za nos," je dejal. Tudi če bi to že imeli, cepilna proizvodnja zaostaja za novimi sevi virusa. 

"Našli smo substance, ki bi lahko služile kot zdravilo za zdravljenje covida-19"

Zahvaljujoč ekipi Dušana Turka z Inštituta Jožef Stefan, ki je svoje ugotovitve že objavila v ugledni reviji Science, smo korak bližje temu, da bi imeli zdravilo. "Našli smo 11 substanc, ki potencialno lahko služijo za zdravilo za zdravljenje covida-19," je pojasnil. 

Čeprav natančnih podatkov še nimajo, upajo, da bo zdravilo nastalo v obliki tablete. "Mi smo delali znanost v epruveti in pokazali, da substance učinkujejo. Učinkujejo tudi na celice. Kako se bodo obnašale na ljudeh, pa še ne vemo," je dejal in pojasnil, da so bile substance že uporabljene kot zdravila oziroma bile v klinični fazi preizkusov. "To pomeni, da niso toksične," je dodal.

Dodal je, da optimistično upajo, da bo zdravilo nastalo v letu ali dveh. Kje bodo zdravilo proizvajali, še ne vedo. "Raziskave za eno od teh, ki so v klinični fazi, dela kanadsko podjetje. Gre pa za produkt Sanofia," je še dodal Turk.