Na Infekcijski kliniki v zadnjem tednu sprejeli 6 otrok z večorganskim vnetnim sindromom

Starejši veljajo za tisto ogroženo skupino, ki jo novi koronavirus najbolj prizadene. Medtem otroci v večini primerov okužbo preživijo brez težav, z blagimi simptomi bolezni oziroma pogosto celo asimptomatsko. Kljub temu nekateri otroci, v sicer redkih primerih, zaradi okužbe s covidom-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Ti se večinoma zdravijo na Infekcijski kliniki v Ljubljani.

Da se vse otroke, diagnosticirane s covidom-19, ki bi potrebovali hospitalizacijo, usmeri in zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani, je bil namreč prvotni dogovor. Ko je število hospitaliziranih odraslih v drugem valu začelo močno naraščati, pa so otroke, ki sicer niso respiratorno ogroženi, začeli zdraviti tudi v lokalnih bolnišnicah, pove predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor, doc. dr. Jernej Dolinšek. "Vse bolnišnice na nivoju Slovenije so vzpostavile t. i. sivo in rdečo cono za otroke, zdaj se hospitalizirajo povsod." 

V UKC Ljubljana od jeseni hospitaliziranih 43 otrok

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani so imeli v prvem valu skupno hospitalizirane štiri otroke s covidom-19, pri tem sta bila dva hospitalizirana zaradi drugih bolezni in sta imela ob tem še okužbo s SARS-CoV-2, dva sta bila zdravljena zaradi težav ob prebolevanju covida-19. Potrebovala sta kratkotrajno zdravljenje zaradi težav z dihanjem, pojasnjuje dr. Tina Plankar Srovin, dr. med. z Infekcijske klinike.

V jesenskem valu, torej od septembra, pa se je v UKC Ljubljana skupno zdravilo že 43 otrok s covidom-19, približno 10 na Pediatrični kliniki – tu so zdravili tudi tri novorojenčke s covidom-19, pri katerih se je bolezen kazala s klinično sliko sepse, dva so prehodno zdravili tudi v enoti intenzivne terapije. 

Ostali otroci pa so bili hospitalizirani na Infekcijski kliniki. Le 13 izmed njih je bilo hospitaliziranih zaradi drugih bolezni in so obenem imeli še covid-19. Ostali otroci pa so bili v bolnišnici zaradi okužbe s koronavirusom, dodaja pediatrinja.

Pojasnjuje, da je imelo osem izmed teh otrok osnovno bolezen, gre za nevrološke bolezni, rak, kronično ledvično bolezen ali srčno napako. Ostali so bili zdravi. 

Bolnišnično zdravljenje so največkrat potrebovali dojenčki, stari manj kot šest mesecev, in sicer zaradi dehidracije ob odklanjanju hranjenja in visoki vročini. "Pri starejših dojenčkih in mlajših otrocih smo ugotavljali okužbe spodnjih dihal in težko dihanje, ob tem so imeli nekateri dokazane tudi druge viruse. Za hudo obliko bolezni sta zbolela dva otroka, oba sta imela osnovno bolezen," pove Plankar Srovinova. Nihče izmed hospitaliziranih otrok ni potreboval pomoči respiratorja. 

Hospitalizirali 9 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, kar 6 v zadnjem tednu 

Na Infekcijski kliniki v Ljubljani so septembra hospitalizirali prvega otroka s t. i. večorganskim vnetnim sindromom (PIMS/MIS-C), ki se pojavi po okužbi s SARS-CoV-2, pravi Plankar Srovinova. Sindrom se kaže z visoko vročino in prizadetostjo več organov, med drugim tudi vnetjem srčne mišice. Skupno so imeli hospitaliziranih 9 otrok s tem sindromom, samo v zadnjem tednu so jih sprejeli šest, še pojasnjuje. "Vsi so imeli prizadeto srčno mišico in so prejeli zdravljenje z imunoglobulini in steroidi, eden je prehodno potreboval zdravljenje v enoti intenzivne terapije." 

V prvem spomladanskem valu so zdravniki v tujini (predvsem v državah, v katerih so imeli večje izbruhe bolezni, kot so Italija, ZDA, Francija) poročali o povečanju števila otrok z vnetnim sindromom, podobnim sicer redki otroški Kawasakijevi bolezni. A vse bolj kaže na to, da gre za ločen sindrom, ki prizadene starejše otroke, kot je to značilno za Kawasakijev sindrom. Povezave med koronavirusno boleznijo in vnetnim sindromom raziskuje tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je obolenje opredelila kot pediatrični večorganski vnetni odgovor oziroma večorganski vnetni sindrom pri otrocih (multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C), paediatric inflammatory multisystem syndrome (PIMS / PIMS-TS), pojavilo se je tudi poimenovanje Kawa-COVID-19). 

Sindrom se pri otrocih običajno pojavi več tednov po okužbi s covidom-19, strokovnjaki domnevajo, da gre za prekomeren odziv imunskega sistema. Protiteles sicer niso potrdili pri vseh otrocih. Iz italijanskega Bergama, enega najbolj prizadetih območij v prvem valu, so spomladi poročali o kar 30-kratnem povečanju števila otrok, ki so kazali simptome, podobne Kawasakijevi bolezni. Septembra so bili v znanstveni reviji The Lancet objavljeni izsledki britanske raziskave te nove otroške bolezni, v katero je bilo vključenih 662 otrok, 71 odstotkov teh otrok je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi, 11 otrok je umrlo. Najpogostejši simptomi so bili visoka vročina, bolečina v trebuhu, bruhanje, driska. 

Dolinšek: Število ostalih respiratornih infektov, zaradi katerih bi imeli običajno sredi novembra ogromno hospitalizacij otrok, zelo padlo

Kot že omenjeno, otroke zaradi visokega porasta hospitalizacij v drugem valu trenutno hospitalizirajo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, v mariborski so jih do sedaj zdravili šest. Pri tem je samo ena deklica v bolnišnico prišla zaradi težav z dihali, ki jih je povzročil covid-19, kratkotrajno je potrebovala pomoč kisika. Pri vseh ostalih je bila okužba s koronavirusom odkrita slučajno, sočasno z neko drugo, osnovno boleznijo, kateri je bil pridružen covid-19, pojasni Jernej Dolinšek, predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Povprečno so bili ti otroci hospitalizirani od dva do tri dni. 

Okužba s koronavirusom pri otrocih sicer običajno poteka blago. "Hospitaliziranih otrok v Sloveniji je do tega trenutka toliko, kot bo v naslednjih dveh, treh dneh odraslih umrlo," pravi Dolinšek. "Otroke nekaj čuva pred koronavirusom, pred hudo obliko bolezni." Ocenjuje, da so bili lahko otroci prav zaradi asimptomatskega poteka bolezni pomemben vir prenosa bolezni, ki pa se ga morda nismo niti zavedali. Drugi val "izredno dobro sovpada s šolstvom, odprtimi vrtci in šolami", dodaja. Glede otrok in njihove vloge pri širjenju virusa je bilo sicer v preteklih mesecih opravljenih več raziskav z različnimi rezultati.

Poudari pa, da po vsej Sloveniji opažajo, da je število ostalih respiratornih infektov, zaradi katerih bi imeli običajno sredi novembra ogromno hospitalizacij otrok, zelo padlo. "Teh otrok ni, ker so se zaprli vrtci in šole, otroci se ne družijo med seboj." Sam ocenjuje, da gre za kar od 50 do 70 odstotkov manj respiratornih obolenj v tem času.

Če bi imeli še polno bolnišnico običajnih respiratornih obolenj, kot na primer bronhitis, bi jim to zelo otežilo delo, še dodaja vodja mariborske pediatrije. V primerih, ko bi bili otroci okuženi še s koronavirusom, bi težko ocenili, kaj je osnovni vzrok. Zaprtje in posledično zmanjšanje hospitalizacij pa je omogočilo tudi, da je zdravstveni kader, ki sicer deluje na pediatriji, odšel na pomoč kolegom na covid oddelke. "Če bi bile šole odprte, bi imeli bolnišnico pretežno polno respiratornih infektov, nekaj bi jih imelo tudi covid-19, a ta bi bil bolj pridružena bolezen," dodaja Dolinšek. In to bi zahtevalo tudi zdravstveni kader, ki pa ga trenutno nujno potrebujejo na covid oddelkih.