Delodajalec zaposlenim: Ne zapuščajte Slovenije

Da bi ustavili ponovno naraščanje števila okuženih s koronavirusom in zajezili grozeči drugi val epidemije, je vlada na rdeči seznam držav z zaskrbljujočo epidemiološko sliko uvrstila Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo, od koder prihaja na delo v Slovenijo veliko delavcev. Po vrnitvi iz teh držav bo za vse obvezna 14-dnevna karantena, torej tudi za slovenske državljane in tiste, ki imajo tu stalno ali začasno prebivališče. 

To je vsekakor treba vzeti v obzir, če se odločamo za potovanje, nekateri delodajalci pa so šli še korak dlje in zagrozili celo z izgubo zaposlitve, če bo moral delavec po letnem dopustu še v karanteno. Primer takšnega – nedopustnega – pritiska na zaposlene se širi po Facebooku: 

Odločitve za dopust imajo lahko posledice za delo 

Obvestilo oziroma opozorilo delavcem s strani delodajalca nima neposrednega pravnega učinka, so poudarili na ministrstvu za delo. Vendar pa to ne pomeni, da je tak delavec varen pred izgubo službe. Morebitno odsotnost zaradi odrejene karantene se namreč presoja od primera do primera, vse pa je odvisno od tega, ali karanteno lahko pripišemo "višji sili". 

"Če je delavcu s strani pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka," so pojasnili. Če je v konkretnem primeru podana višja sila, je torej odsotnost z dela upravičena in delavcu pripada nadomestilo v višini 50 odstotkov plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. 

Kaj pa v primeru, ko karantena ni "splet nesrečnih okoliščin", ampak napovedano dejstvo in potemtakem višje sile ni? 

"Če so bili na primer že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti)," pojasnjujejo. "Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za povratek s te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile."

Delavec svobodno razpolaga s svojim prostim časom, so še poudarili. Pa vendar: "Ravnanja delavca v njegovem prostem času bi lahko bila upoštevana pri presoji prisotnosti elementov višje sile le v primeru, ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi nezmožnosti prihoda na delo, kot posledici njegovih ravnanj v prostem času."

Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca, so še dodali na ministrstvu. 

Sindikalisti: To je nedopusten poseg v svobodo ljudi

Takih ali podobnih primerov opozoril je še kar nekaj, je povedal izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko. Med njimi so po njegovih podatkih tudi podjetja, ki imajo več sto zaposlenih. "To je nedopusten poseg v svobodo gibanja ljudi, v njihovo svobodo, v njihov prosti čas in gre po mojem mnenju za zelo močno obliko prisile oziroma mobinga. Noben predpis ne daje delodajalcu pravice, da posega v prosti čas delavca. Noben," je poudaril. "Gibanje lahko omeji država, ne pa delodajalec," je bil jasen. 

Delodajalec, še poudarja Zorko, nima nobene pravne podlage, da to opredeli kot hujšo kršitev delovne obveznosti, uvede kakršne koli sankcije zoper delavca ali pa da mu odsvetuje, prepove potovanje ali da mu celo odredi, kje, v kateri državi je lahko na dopustu. Dejstvo, da so določene države uvrščene na rdečo listo in je po vrnitvi zapovedana karantena, tega ne spremeni, je zagotovil.  

"Ne, to ne vpliva na to, da bi to bila hujša kršitev delovne obveznosti. Delavci, ki gredo dol, vedo, da bodo šli v karanteno. V času karantene se ve, kakšna je višina nadomestila plače, ne more pa nihče zahtevati, da boš dal svoj dopust ali pa celo, da ker si šel domov v Bosno, da je to hujša kršitev tvoje delovne obveznosti. Vedeti je treba, da greš domov v svojem prostem času, kršitve delovne obveznosti pa so lahko izključno takrat, ko delavec opravlja delo. Ne more biti kršitev delovne obveznosti tisto, kar jaz počnem v prostem času. Zato je to popolnoma nedovoljen poseg v svobodo gibanja, v prosti čas delavca. Prosti čas delavca nima nobene zveze z delovnim razmerjem," je bil jasen.   

Delodajalec lahko potovanje odsvetuje, ne more pa ga prepovedati, je dodal. Še manj sme delavca kaznovati z odpovedjo delovnega razmerja. Tistim, ki bi se znašli v takšni situaciji, zato svetuje, naj se obrnejo na inšpektorat za delo in podajo prijavo zoper delodajalca. Če odpoved zaposlitve sprejme in ga delodajalec odjavi iz zavarovanj, pa delavcu, ne glede na upravičenost takšne poteze, preostane zgolj tožba.