Začaran krog: ob rizičnem stiku mora ostati doma, a dokazila za delodajalca nima

Na nas se je obrnil bralec, ki se je znašel v začaranem krogu rizičnih stikov in (ne)odrejanja karanten. Koronavirusno bolezen so potrdili pri njegovi partnerki. Njej je bila odrejena karantena oziroma bolniški stalež. 

Sam pa je dobil le navodila, da mora biti v 10-dnevni karanteni, ne pa tudi izdane odločbe o karanteni. Znakov okužbe sicer ne kaže. Da naj ostane doma, mu je svetoval tudi delodajalec, a pri tem zahteva od njega vsaj nekakšno potrdilo, da mora biti v samoizolaciji.

Obrnil se je tudi na pristojno ministrstvo, kjer so mu dejali, da rešitve za omenjene probleme sicer iščejo, a da jih za zdaj še ni. V klicnem centru pa so ga napotili k osebnemu zdravniku, češ da naj mu odpre bolniški stalež. Ta pa ga je napotil nazaj na delodajalca, saj mu brez kakršnih koli simptomov bolezni bolniškega staleža ne more odpreti. 

Dodaja, da je sedaj primoran koristiti dopust, saj potrdila za odsotnost z dela nima. 

Na problem neodrejanja karanten opozarjajo tudi delodajalci 

Na problematiko neodrejanja karanten za zaposlene, ki so bili v visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom, opozarjajo tudi delodajalci. Obrtno-podjetniška zbornica je na zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja naslovila zahtevo, da se karantene odredijo, s tem pa da se tudi finančno razbremeni delodajalce. 

V zadnjih dneh namreč vse pogosteje zaznavajo primere, ko se družinski član okuži z novim koronavirusom, vendar se članom družine iz istega gospodinjstva ne odredi karantene. Namesto tega dobijo elektronsko sporočilo z navodili za osebo s potrjeno okužbo in za tiste osebe, ki so bile okužbi izpostavljene, opozarjajo pri OZS v sporočilu za javnost. 

"Ko so v konkretnem primeru družinski člani poizvedovali pri ministrstvu za zdravje, NIJZ in svojem osebnem zdravniku, so dobili odgovor, da jim karantena ne bo odrejena. Kot tudi piše v zadnji točki omenjenih navodil, pa se morajo, če so zaposleni, s svojim delodajalcem dogovoriti za delo od doma (v kolikor jim to narava dela dopušča) oz. se morajo dogovoriti o načinu dela." 

Pri tem navajajo primer obrtnika, pri katerem so potrdili covid-19. Njegova žena je vzgojiteljica v vrtcu, a ji karantena ni bila odrejena. Ko je ravnatelju vrtca sporočila, da je njen mož zbolel za koronavirusno boleznijo, ji je prepovedal vstop v vrtec. Za gospo delo od doma ne pride v poštev, kar pomeni, da delodajalec nosi celotno nadomestilo plače (100-odstotno nadomestilo), saj ji je odredil preventivno izolacijo. 

"OZS zato od pristojnega ministrstva pričakuje, da družinskim članom in ostalim visoko rizičnim kontaktom odredi karanteno, da bodo delodajalci za čas odrejene karantene upravičeni do povračila izplačanega nadomestila plače in da ljudje ne bodo hodili prosto naokoli. Interventna zakonodaja namreč delodajalcem daje to možnost," ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh.

Menijo, da je nesprejemljivo, da mora delodajalec nositi stroške nadomestila plače v primeru, da je zaposleni odsoten z dela zaradi rizičnega stika. "Obenem pa je nesprejemljivo tudi to, da mora delodajalec odločati o tem, ali naj ta delavec pride na delo ali ne." 

Poudarjajo tudi, da način odsotnosti ne more biti prepuščen dogovarjanju med delavcem in delodajalcem. "Nenazadnje ne more biti od odgovornosti vsakega posameznika odvisno, ali se bo samoizoliral ali se bo gibal naokoli, prav tako pa o tem ne morejo presojati delodajalci, ki za to niti niso strokovno usposobljeni." 

Na ministrstvu se težav zavedajo, rešitve še iščejo 

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da se problema in začaranega kroga, v katerem so se znašli tako delodajalci kot zaposleni, zavedajo. Pogovori še potekajo, rešitve se iščejo. "V tem trenutku intenzivno potekajo pogovori z vsemi deležniki, da bi kar najhitreje možno razrešili vse dileme v zvezi z izdajo odločb." 

Spomnimo, da epidemiološka služba NIJZ zaradi velikih obremenitev trenutno kontaktira le okužene, ne pa tudi tveganih stikov, prav tako ne bodo več predlagali odločb o karanteni, ki pa so podlaga za izdajo karantenske odločbe. "Dokler ne bo sprejet PKP 5, na podlagi katerega bomo lahko uvedli določene ukrepe, predlagamo, da se ljudje, ki so bili v stiku z okuženo osebo v dogovoru z delodajalcem dogovorijo za ustrezno ureditev njihovega statusa," odgovarjajo na ministrstvu. 

Na ministrstvu za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti pa dodajajo, da je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, na drugi strani pa je tudi obveznost delodajalca, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev pri delu. 

PKP5 sicer pravico do odsotnosti in povračila nadomestila zaradi karantene uveljavlja za nazaj – od 1. oktobra naprej. Glede odsotnosti zaradi višje sile obveznosti varstva otroka pa od 1. septembra naprej. "Zato predlagamo, da dokler ne bo stopil v veljavo PKP 5 (predvidoma v naslednjih dneh), na podlagi katerega bomo lahko začeli tudi v praksi izvajati z zakonom določene ukrepe, da se osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo, držijo navodil NIJZ, o tem takoj obvestijo delodajalca in se nato v dogovoru z delodajalcem in odgovornim zdravnikom specialistom medicine dela, prometa in športa dogovorijo za ustrezno ureditev njihovega statusa (odsotnost, delo na domu oziroma drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter omejevanja širjenja okužbe)." 

Zagotovili so, da bo delodajalec lahko z vlogo pri zavodu za zaposlovanje od države zahteval povračilo nadomestila za čas karantene, niso pa pojasnili, kaj zgoraj omenjena odločitev epidemiologov NIJZ pomeni za uveljavljanje te pravice.