Direktor AstraZenece lagal o dogovorih med EU in Veliko Britanijo

Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je konec januarja v pogovoru z več evropskimi mediji izpostavil, da je Unija cepivo naročila pozno in da so pogodbo z Združenim kraljestvom podpisali tri mesece prej kot z EU. Poudaril je tudi, da pogodba z EU temelji na načelu, da si bo družba za dobavo odmerkov prizadevala "po najboljših močeh", ni pa to njena pogodbena obveznost. A kot kaže, je ukrivljal resnico. Precej. 

Pogodba med AstraZeneco in Združenim kraljestvom je bila podpisana 28. avgusta 2020. Pogodba med Evropsko unijo in AstraZeneco pa 27. avgusta 2020 (obe pogodbi sta objavljeni na koncu članka). Kar je še bolj "nenavadno", je, da sta pogodbi po dikciji in strukturi precej podobni, kar ne preseneča, saj je bila AstraZeneca takrat še brez kakršnekoli odobritve in ni želela tvegati morebitnih pogodbenih kazni. Še več, ravno izraz "po najboljših močeh", ki ga je Soriot krivil za pomanjkanje cepiv v EU, je glavna usmeritev tudi v pogodbi med Veliko Britanijo in AstraZeneco. 

Zgodba še ni končana, saj je bila pogodba med Londonom in AstraZeneco objavljena že nekaj časa. CNN domneva, da celo nekaj mesecev, a je tako globoko zakopana v sistemu pogodb, ki jih javno objavlja Velika Britanija, da jo je bilo skoraj nemogoče najti. Ko so številni mediji želeli pridobiti britansko pogodbo, so jih zavrnili, nihče pa ni omenil prepeličjega jajca, delno zakrite pogodbe, objavljene na spletu. 

Zakriti deli v britanski pogodbi niti niso tako pomembni, saj so že neodkriti dali vedeti, zakaj se je Evropska unija tako ostro odzvala na odločitev AstraZenece:

V objavljeni pogodbi na spletu manjkata število obljubljenih odmerkov in časovni okvir za dobavo, ki bi jih prejeli Britanci. Zdaj se številni mediji skušajo dokopati do števila odmerkov in dobavnih rokov, a se je London zavil v molk in govori le, da je to "varnostno vprašanje", kar mu omogoča, da ne odgovori. Zakaj bi to bilo varnostno vprašanje, ni jasno, a ta termin britanskim oblastem omogoča, da bo minilo še nekaj časa, preden bi v Evropi dobili jasen odgovor. 

AstraZeneca se je prav tako zavila molk, na vprašanja, zakaj je dala prednost britanskemu trgu, čeprav je bila pogodba podpisana z Evropo, odgovorov ni. V zadnjih tednih je bilo nekaj zanimivih pojasnil britanskega zdravstvenega ministra Matta Hancocka, ki je dejal: "Nisem se hotel strinjati s pogodbo, ki bi dovoljevala, da se oxfordsko cepivo dostavi drugim po vsem svetu pred nami. Vztrajal sem, da moramo vso britansko javnost varovati kot svojo glavno odgovornost."

Ta del morebitnega dogovora je, kot kaže, za javnost nedostopen. A vse bolj jasno postaja, kaj se je najverjetneje zgodilo. Velika Britanija je cepivo odobrila pred Evropo. AstraZeneca se je očitno spopadala s produkcijskimi težavami, in cepiva, ki so bila narejena v Evropi, namenjena evropskim državam, so odromala v Veliko Britanijo. Ko je prišla evropska odobritev, pa je AstraZeneca spoznala, in s tem mi vsi, da ji manjka kar 40 milijonov odmerkov cepiva v prvem trimesečju. In, kako prikladno, cepiva, ki se izdelujejo v Veliki Britaniji, po dogovoru ne smejo v Evropo. 

Zdaj tako postaja vse bolj jasno, zakaj se je Evropska unija odzvala tako agresivno in celo napovedala nadzor izvoza cepiv in medicinskih pripomočkov v države zunaj Evrope. Odkritje pogodbe med Veliko Britanijo in AstraZeneco tega spopada zelo verjetno ne bo umirilo. Ravno nasprotno.