'Hitri testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, primerljivi z ostalimi na trgu'

Na današnji vladni novinarski konferenci je Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pojasnila rezultate potrjevanja angleškega seva v Sloveniji. "Opozorila bi na napako, in sicer na dejstvo, da gre za 16 potrjenih primerov, čeprav smo večkrat opozarjali, da gre v primeru slovaškega testa za presejalni test in je treba rezultate preveriti z metodo sekvenciranja," je dejala uvodoma.

Da bi bolje razumeli razmerje med presejalnimi in potrditvenimi testi, je uporabila primer presejalnega programa Svit. Pri tem test ugotavlja prisotnost krvi v blatu in opravlja vlogo presejalnega testa, z nadaljnjimi potrditvenimi preiskavami pa sum (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki potrdijo ali ovržejo. Dober presejalni test ima nalogo, da ne zgreši nobenega potencialno pozitivnega presejanca, ima visoko občutljivost. Potrditveni test pa mora imeti visoko specifičnost, da je diagnoza res prava, je razložila direktorica NLZOH.

"Enako razmerje velja za slovaški PCR test za ugotavljanje angleške različice virusa in sekvenciranje. Prvi postavi sum, da je v vzorcu prisotna angleška različica, s sekvenciranjem pa ta sum potrdimo ali ovržemo. Tako smo januarja s slovaškim PCR testi izvedli 877 vzorcev in pri 16 dobili pozitiven rezultat. Pri enem od teh vzorcev v nadaljevanju sekvenciranja nismo izvedli, ker je šlo za primer osebe, ki je bila na angleško varianto potrjena že v Belgiji. Pri enem vzorcu sekvenciranje ni uspelo, pri drugih 14 vzorcih pa so bile prisotne druge variante virusa. V Sloveniji tako ostajamo le pri štirih potrjenih primerih angleške različice virusa," je povedala Žohar Čretnikova.

"S tem in sekvenciranjem bomo analizirali vsak deseti PCR-pozitivni vzorec. Glede na epidemiološko situacijo bomo sistem tudi spreminjali. Sekvenciranje bomo v laboratorijih NLZOH izvajali s sodelovanjem z UKC Ljubljana, Inštitut za mikrobiologijo pa bo svoje vzorce sekvenciral sam. Prve vzorce – več kot 600 – so naši laboratoriji UKC-ju predali v petek," je načelo nadaljevanja testiranja s slovaškimi testi še pojasnila govornica.

O verifikaciji hitrega antigenskega testa

Druga tema, o kateri je na novinarski konferenci govorila Žohar Čretnikova, pa je zaključno poročilo o verifikaciji hitrega antigenskega testa. "V prvih dneh januarja smo po navodilih ministrstva za zdravje pristopili k temu. Delno poročilo je bilo že predstavljeno. Namen študije je bilo preveriti, ali analitske sposobnosti antigenskega testa dosegajo navedbe proizvajalcev, nacionalna priporočila, priporočila WHO, in preveriti, kakšna sta občutljivost in specifičnost teh testov v skupini brezsimptomnih oseb v primerjavi z metodo PCR," je dejala.

Preverjali so dve skupini – simptomatske in asimptomatske okužene. "V skupini 374 simptomatskih je bila občutljivost testa 85,33-odstotna in specifičnost 98,42-odstotna. Ker v skupini brezsimptomnih preiskovancev v tednu, ko se je izvajalo testiranje, nismo dosegli želenega števila pozitivnih PCR-preiskovancev, smo z vzorčenjem nadaljevali in ga v preteklih dneh tudi zaključili. Zaključki ostajajo skoraj takšni, kot so bili podani v delnem poročilu. Test se je v vseh skupinah izkazal za dovolj specifičnega, upoštevaje tako nacionalne smernice in smernice WHO. Glede občutljivosti pa test zahteve WHO izpolnjuje v celotni skupini simptomatskih preiskovancev, nacionalna priporočila pa v skupini simptomatskih in brezsimptomnih preiskovancev, pri katerih je prisotnega veliko virusa," je povedala direktorica NZLOH.

S primerjavo rezultatov verifikacije različnih hitrih testov različnih proizvajalcev na NLZOH še ugotavljajo, da daje test primerljive rezultate z drugimi, že verificiranimi testi. "Verifikacija tudi potrjuje, da je pri uporabi hitrega testa pomembno, da se preiskovancem razumljivo predstavi verjetnost negativnega rezultata, ki ne sme povzročiti občutka lažne varnosti," je še poudarila Žohar Čretnikova.

NIJZ ni pristojen za nabavo in kakovost testov, prav tako ne za organizacijo in izvedbo testiranj

Nacionalni inštitut za zdravje (NIJZ) ni pristojen za nabavo in kakovost testov, prav tako ni pristojen za organizacijo in izvedbo testiranj, pa so ob nekaterih napačnih razumevanjih glede vloge inštituta pojasnili na NIJZ. Epidemiologi ob tem poudarjajo, da je uporaba hitrih antigenskih testov med epidemijo, tudi pri asimptomatskih osebah, smiselna.

Priporoča jo tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), saj laboratoriji ne morejo opraviti toliko PCR testov, kot bi bilo treba. "Uporaba teh testov je smiselna, če so testi kakovostni in ustrezajo predpisanim standardom občutljivosti in specifičnosti," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Z javnozdravstvenega vidika so hitri antigenski testi izjemno pomemben doprinos obstoječim kapacitetam testiranja v Sloveniji. Čim širša dostopnost do hitrega in ponavljajočega testiranja s takojšnjim rezultatom je po navedbah NIJZ edini način, s katerim lahko hitro identificiramo in iz populacije začasno izoliramo okužene osebe in tako preprečimo prenos okužbe.

Kot so dodali, s hitrimi antigenskimi testi identificiramo ravno tiste najbolj kužne, torej malo pred pojavom znakov okužbe in pet dni po pojavu prvih simptomov, ki imajo po navadi blage simptome in imajo največji potencial za prenos okužbe. Brez testiranja bi nadaljevali njihove normalne socialne interakcije, delo in nezavedno prenašali virus, so še opozorili.