V SAB za spremembo pri izplačilih dodatkov, a pristojni ne vidijo potrebe za to

Zdravniki so prejeli po nekaj tisoč evrov dodatka, medtem ko so zaposleni v domovih starejših občanov (DSO) za delo v rdeči oz. sivi coni dobili 1,40 evra bruto dodatka na uro, kar ob 180 urah dela na mesec pomeni približno 250 evrov, je uvodoma dejala Alenka Bratušek. Po njenih besedah so veliki tudi zneski dodatkov pri nekaterih zaposlenih v kabinetih posameznih ministrstev, ki so znašali tisoč in več evrov, čeprav ti zaposleni niso bili neposredno izpostavljeni delu s covidnimi bolniki. Problem po njenih besedah tiči v tem, da se dodatek obračunava v odstotku plače, kar je po njenem mnenju velika napaka, ki jo je treba odpraviti.

Ministrstvo za zdravje je po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu Franca Vindišarja med prvim in drugim valom epidemije pozvalo vodstva javnih zavodov, da pregledno določijo delovna mesta, za katera bi bil izplačan dodatek. Odredilo pa je tudi revizijo nad izplačili dodatkov. Če bodo ugotovljena odstopanja, bo ministrstvo po njegovih zagotovilih zahtevalo popravljalne ukrepe.

Ministrstvo za javno upravo je po besedah državne sekretarke na ministrstvu Urške Ban prav tako storilo vse, kar je bilo mogoče, da ne bi prihajalo do neupravičenih dodatkov. Inšpektorji niso ugotovili večjih nezakonitosti pri njihovem izplačevanju, je spomnila. Pozornost pa bi morala biti po njeni oceni usmerjena v vprašanje, ali akti, sprejeti že pred časom, še ustrezajo aktualnim razmeram.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poudarila, da so bili dodatki izplačani v skladu z veljavnimi predpisi, za razlike v višini izplačila pa je kriva razlika v plačah javnih uslužbencev. V domovih za starejše so večinoma minimalne plače, zato je tudi dodatek tako nizek, je dejala.

Predstavniki sindikatov pa so bili kritični. "Pri izplačevanju dodatkov vlada kaos," je dejal vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. "Nekateri javni uslužbenci so ga dobili, nekateri ne, nekateri velikega, nekateri majhnega, nekateri pravočasno, nekateri z večmesečno zamudo oz. v domovih za starejše za letos še ne," je izpostavil. Odgovornost za neustrezno ureditev ima v prvi vrsti vlada, ki o tem ni želela voditi socialnega dialoga, je dejal.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je poudaril, da do zdaj ni bilo interesa za spreminjanje kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je poleg protikoronske zakonodaje podlaga za izplačevanje dodatkov v času epidemije. Na dan razglasitve epidemije so tako pač upoštevali besedilo, ki je bilo sprejeto, je dejal. Ribičeva pa je glede izplačila dodatkov v domovih za letos pojasnila, da so domovi podali zahtevke za januarsko plačo do konca februarja, potem pa so jih na ministrstvu za delo pregledovali. Izplačila naj bi bila v naslednjem tednu, je napovedala. 

Sindikati javnega sektorja: Odgovornost za nepravično izplačevanje dodatkov je na vladi 

Še pred tem so se na medijska poročanja in odzive na izplačevanje dodatkov za čas epidemije v javnem sektorju odzvali sindikati, ki delujejo v okviru pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. "Naša ocena, tako kot ocena širše javnosti, je, da je ureditev podlag za izplačevanje teh dodatkov neustrezna, na kar smo opozarjali že ob začetku prvega vala epidemije v letu 2020, prav tako se uresničujejo prav vsa opozorila sindikatov o tem, kaj se bo zgodilo ob izvajanju takšne ureditve, če sprememb ne bi bilo," je zapisal Počivavšek. 

Sindikati so odločitev po dodatnem nagrajevanju po njegovih besedah v načelu sicer pozdravili, vendar so večkrat pozivali k temu, da je treba koncept teh dodatkov in način izplačevanja dogovoriti v socialnem dialogu, saj so predlagani (in kasneje sprejeti) koncept že tedaj ocenjevali kot povsem neustrezen. Počivavšek pravi, da so dosledno opozarjali, da bo nejasna ureditev, brez kakršnih koli oprijemljivih kriterijev, ko je višina dodatkov v celoti prepuščena predstojnikom, pripeljala do popolne arbitrarnosti, netransparentnosti in posledično neenake obravnave javnih uslužbencev. "Vse navedeno se danes izkazuje kot več kot utemeljeno."

Ureditev dodatka za rizične razmere v Kolektivni pogodbi za javni sektor na drugi strani sega v leto 2008, ko nihče ni mogel predvidevati obsega in posledic aktualne epidemije. Ob nastopu epidemije pa je bilo že moč predvidevati, kakšne učinke bo imela ureditev v Kolektivni pogodbi za javni sektor, še opozarja vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. 

"Sindikati smo vladno stran že takoj po nastopu epidemije večkrat pozivali k socialnemu dialogu, tudi v povezavi z ureditvijo dodatkov, vendar odziva na vladni strani zelo dolgo ni bilo. Namesto za pobudo za spremembo Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki bi drugače uredila dodatek za delo v rizičnih razmerah v primeru epidemije, se je Vlada raje odločila za problematično in predvsem izrazito tvegano razlago Kolektivne pogodbe, kjer je preglasovala sindikalne predstavnike v komisiji. S svojo odločitvijo je odločitev o izplačevanju dodatkov, prav tako kot interventni zakoni, prepustila povsem arbitrarnemu odločanju predstojnikov, državo pa izpostavila pravnim tveganjem z izjemno velikimi potencialnimi finančnimi posledicami. Številni sodni spori so že v teku, odločitve pa še daleč od pravnomočnosti."

V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja zato odločno zavračajo nekatere "povsem neargumentirane" trditve, zlasti predstavnikov Fidesa o tem, da je sprememba Kolektivne pogodbe za javni sektor nemogoča in neizvedljiva, saj naj bi terjala dogovor s 40 sindikati javnega sektorja. Po veljavni ureditvi je za dogovor potrebna večina sindikatov javnega sektorja od omenjenih 40 sindikatov, s sindikati pa so bile v preteklosti, tudi v kriznih razmerah, že dogovorjene spremembe Kolektivne pogodbe za javni sektor. "Res pa je, da dogovora ne more biti, če za spremembo pobuda sploh ni podana, in vlada takšne pobude nikoli ni podala," še pravi Počivavšek. 

Vlada takšne pobude po njegovih besedah ni podala niti po tem, ko je bilo že povsem jasno, da bo epidemija trajala dlje časa in ko je po sestankih s sindikati postalo jasno, da je praksa izplačevanja dodatkov kaotična, torej izjemno različna od dejavnosti do dejavnosti, od delodajalca do delodajalca, od javnega uslužbenca do javnega uslužbenca. "Ko je bilo torej že povsem jasno, da je ureditev izplačevanja dodatkov neustrezna in izrazito nepravična. Prepričani smo, da na izjemne razlike, verjetno tudi neutemeljene, kaže tudi analiza izplačil teh dodatkov, ki jo na zahtevo sindikatov pripravlja Ministrstvo za javno upravo. Najbrž je tudi to razlog, da kljub večmesečni zamudi ta analiza še ni bila predstavljena sindikatom in javnosti." 

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja izplačevanje dodatkov za delo v času epidemije ocenjujejo kot neustrezno in neučinkovito, marsikje tudi nepravično. "Odgovornost za to je v prvi vrsti na vladi, ki o tem ni želela voditi socialnega dialoga in je pasivno spremljala problematično prakso izplačevanja teh dodatkov, za to prakso in izplačila pa so seveda odgovorni tudi predstojniki, po odločitvi katerih so se dodatki v končno tudi izplačevali. Hkrati je izplačevanje teh dodatkov po odločitvi predstojnika dober pokazatelj za to, kaj se zgodi, če je predstojnikom prepuščena avtonomija pri določanju plač javnih uslužbencev." 

Prepričani so, da bi bilo mogoče z drugačno ureditvijo v dogovoru s sindikati doseči način izplačevanja dodatkov, ki bi bil pravičnejši in bi ustrezneje nagrajeval javne uslužbence glede na izpostavljenost, ne bi izpostavljal države pravnim tveganjem in bi bil za proračun cenejši. Razliko pa bi bilo mogoče nameniti tudi zaposlenim v zasebnem sektorju, ki v času epidemije opravljajo delo.