'Dogovor o fiskalnem svežnju bo okrepil zaupanje v EU'

"Vzpostavili smo smer za srednjeročno okrevanje in pokazali, da združeni zmoremo. Imamo različne poglede, a na koncu se je izkazalo, da znamo stopiti skupaj in poiskati kompromisne rešitve ter delati na njih še naprej. Prepričan sem, da bo to okrepilo zaupanje v EU in njen položaj v svetu," je po navedbah finančnega ministrstva še komentiral minister Andrej Šircelj.

Finančni ministri EU so dosegli dogovor o kratkoročnih ukrepih za blažitev posledic epidemije koronavirusa. Članice območja evra bodo lahko v času te krize v okviru pandemične krizne podpore, ki bo temeljila na previdnostni posojilni liniji evropskega mehanizma za stabilnost ESM, črpale sredstva za blažitev posledic epidemije. Vzpostavil se bo nov mehanizem Sure in nove jamstvene sheme EIB, še piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo ministrstvo za finance.

Članice območja evra bodo lahko za posojila iz ESM zaprosila v času te krize, vsaki državi pa bodo na voljo posojila v višini približno dva odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Po preteku te linije se bo treba vrniti v normalno stanje in spoštovati že uveljavljena pravila, pojasnjujejo na ministrstvu.

Ob tem se finančni ministri po navedbah ministrstva zavedajo, da je treba že zdaj razmišljati tudi o fazi gospodarskega okrevanja, zato so se med drugim dogovorili, da si bodo prizadevali za vzpostavitev začasnega sklada za okrevanje gospodarstva na podlagi proračuna EU.

'Slovenija bo premislila o posojilih iz ESM'

Slovenija bo sicer še premislila o možnosti previdnostnih posojil iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, pri čemer bo njena odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu, je še povedal finančni minister. Za Slovenijo je za ta posojila, ki po ministrovih besedah ne bodo povsem brez pogojev, na voljo približno 900 milijonov evrov.

Sveženj temelji na treh stebrih: za previdnostna posojila iz ESM bo na voljo približno 240 milijard evrov posojil, za pomoč malim in srednjim podjetjem 200 milijard evrov posojil, za preprečitev odpuščanj delavcev pa 100 milijard evrov posojil.

Ena največjih ovir na poti do dogovora je bilo vprašanje pogojevanja pomoči iz ESM. Nizozemska je namreč vztrajala pri pogojih, medtem ko jih je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, zavračala.

Šircelj je danes pojasnil, da posojila iz ESM ne bodo povsem brezpogojna. "Ocenjujem, da se bo operativno to še določalo. Gre predvsem za blaženje teh pogojev," je dejal. Ob tem je izpostavil, da bodo to večinoma kratkoročna posojila, ki bodo odvisna od makroekonomskih pogojev države, ki bo zaprosila za pomoč.

Tudi Slovenija po ministrovih besedah razmišlja o teh posojilih. "Stalno gledamo, kakšna posojila lahko država dobi na trgu," je povedal Šircelj. V tem kontekstu bodo razmišljali tudi o teh posojilih, pri čemer bo odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu. Pogoji na prostem trgu so trenutno ugodni, še bolj ugodni so bili pred nekaj dnevi, je še dejal.

Minister je ob tem izpostavil, da so posojila iz ESM povezana tudi s pripravo določenih poročil, z nadzorom in administracijo. "Pogoji so stvar pogajanj, je pa administracija razmeroma zahtevna," je dejal.

Za posamezno državo bo za previdnostna posojila iz ESM, ki sicer razpolaga s 410 milijardami evrov posojilne zmožnosti, na voljo dva odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenski delež znaša približno 900 milijonov evrov, je povedal Šircelj.

Skladi, o katerih so se dogovorili ministri, imajo različen značaj, je izpostavil minister. Tudi iz mehanizma Sure, namenjenega za sheme zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti, naj bi Slovenija po ministrovih besedah računala na okoli 900 milijonov. Enako velja za posojila v okviru Evropske investicijske banke (EIB).

Države območja evra bodo torej za posojila iz vseh teh treh varnostnih mrež lahko zaprosile v času te krize, posamezni državi pa bodo v okviru posamezne varnostne mreže na voljo posojila v višini približno dveh odstotkov njenega BDP.

Razlika med temi tremi varnostnimi mrežami pa je v tem, da bo treba za posojila v okviru EIB in mehanizma Sure dati tudi določena jamstva oziroma vplačila. V primeru jamstev v okviru EIB je minister govoril o približno 80 milijonih evrov.

Šircelj poudarja, da bodo ti skladi dejansko začeli delovati v nekaj tednih, najpozneje v enem mesecu, in da gre za konkreten izraz solidarnosti.

O četrtem, dolgoročnejšem stebru fiskalnega svežnja, o katerem so razpravljali finančni ministri, skladu za okrevanje, minister ni želel podrobno govoriti, saj da bo podrobneje opredeljen v okviru predloga Evropske komisije za spremembo večletnega proračuna za obdobje 2021-2027, ki se pričakuje konec meseca.

Poudaril pa je, da so zasnovali še dva nova sklada - poleg sklada za okrevanje (ki ga bo treba v prihodnje torej še doreči) tudi sklad za solidarnost, v okviru katerega lahko Slovenija računa na do 100 milijonov evrov, in sklad za okrevanje, ki ga bo treba v prihodnje torej še doreči in ki naj bi bil prav tako še dorečen v okviru novega proračunskega predloga.

Nekatere države želijo, da bi sklad za okrevanje izdajal skupne obveznice, druge pozivajo k alternativam. Slovenija se je pridružila skupini, ki se zavzema za skupno zadolževanje. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da skupne obveznice niso del dogovora, je minister odgovoril, da je v tej fazi ključen dogovor in to, da je Evropa solidarna.

Na vprašanje, zakaj se je Slovenija pridružila skupini držav, ki se zavzemajo za skupne obveznice, pa minister odgovarja, da se je Slovenija iz prejšnje krize nekaj naučila, da gre tokrat za epidemijo in da je pri tej krizi še posebej pomembna solidarnost med evropskimi državami ter da dosežene rešitve vodijo v čim večjo solidarnost med evropskimi državami.