Korona

Dolgi covid pogosto uniči kakovost življenja: zdravnik je dolžan poslušati, ne soditi

Ljubljana, 04. 09. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

Utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol ... Dolgi covid lahko prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Zdi se, da je seznam težav, o katerih poroča več milijonov oseb, ki je prebolelo covid-19, vedno daljši. O dolgem covidu se je razpisal infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.

Tudi če ste akutni covid-19 preboleli brez posebnih težav, še vedno niste varni pred novim koronavirusom, opozarja infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana. Po okužbi lahko vztrajajo številni različni simptomi in znaki, kar imenujemo dolgi covid ali postcovidni sindrom. Tovrstne težave ima več milijonov oseb s covidom-19, od tistih, ki so preboleli zelo blago akutno bolezen, do tistih z najtežjo obliko. 

Prepogosto se dolgi covid pripiše samo 'neopredeljenim psihičnim težavam' in zaključi s spremljanjem in ustrezno obravnavo tovrstnih bolnikov. Bolnik ni dolžan prepričevati zdravnika o svojih težavah, zdravnik je dolžan poslušati in ne soditi, ampak pomagati," poudarja dr. Tomažič. 

Kot pojasnjuje dr. Tomažič, lahko dolgi covid, tako kot akutni covid-19, prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Kot našteva, so med težavami v ospredju utrujenost, dispneja (zasoplost), zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura (okrog 37,5 stopinj Celzija), problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol itn. 

Janez Tomažič
Janez Tomažič FOTO: POP TV

"Za težave in dodatne bolezni pri bolnikih z dolgim covidom mora imeti zdravnik veliko mero sočutja, odprtosti, razumevanja in znanstvene strogosti. Prepogosto se dolgi covid pripiše samo ’neopredeljenim psihičnim težavam’ in zaključi s spremljanjem in ustrezno obravnavo tovrstnih bolnikov. Bolnik ni dolžan prepričevati zdravnika o svojih težavah, zdravnik je dolžan poslušati in ne soditi, ampak pomagati," poudarja dr. Tomažič. 

Razvije se lahko ne glede na resnost bolezni 
Opredelitve dolgega covida so različne, najenostavnejša in pragmatična je definicija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), ki so jo povzeli po Centru za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC). Dolgi covid tam opredelijo kot posledice, ki vztrajajo še štiri tedne od začetka okužbe s SARS-CoV-2 oziroma od začetka bolezni covid-19 in jih ne moremo pripisati drugim diagnozam (boleznim). Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja, poudarja dr. Tomažič.  

Diagnostični kriteriji dolgega covida še niso standardizirani, zato tudi nimajo dobrih podatkov o pojavnosti in pomenu/vplivu te bolezni. Glede pojavnosti so trenutno najbolj oprijemljivi podatki britanskega Urada za nacionalno statistiko (ONS), kjer ocenjujejo, da je po petih tednih po začetku okužbe pojavnost dolgega covida 22,1 %, po 12 tednih pa 9,9 %.

Do sedaj tudi še ni mednarodnega konsenza, ali naj z dolgim covidom označujemo težave, ki nastanejo zaradi organske patologije (spremembe na pljučih, srcu itn.) po prebolelem akutnem covidu-19, ali samo osebe, ki imajo po okužbi neopredeljive simptome in znake, ki pa zelo vplivajo na njihovo kakovost življenja. Trenutno je dolgi covid 'dežnik', pod katerim se verjetno skriva več različnih entitet bolezni, razlaga dr. Tomažič in razmišlja, da bodo morda nove različice virusa imele vpliv na pojavnost in resnost dolgega covida.

Dejavniki tveganja za dolgi covid

Dejavniki tveganja za dolgi covid so manj opredeljeni kot tisti za akutni covid-19: "K vztrajajočim težavam dolgega covida so bolj nagnjene osebe, ki so prebolele težjo obliko bolezni (hospitalizacija; prisotnih več kot pet simptomov bolezni v obdobju prvega tedna bolezni), vendar se pogosto pojavi tudi po blagi obliki bolezni, pogosteje pri ženskah kot pri moških, najpogosteje v starostnem obdobju med 35 in 49 let. Predhodno prisotne bolezni, kot so sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni, ne spadajo med dejavnike tveganja, mednje pa sodi npr. astma. Imunska pomanjkljivost ima morda zaščitno vlogo pred razvojem dolgega covida (deloma imunogena patogeneza), vendar so si podatki še nasprotujoči," izpostavlja dr. Tomažič. 

Koronska izčrpanost
Koronska izčrpanost FOTO: Shutterstock

Težave, povezane z dolgim covidom

Težave dolgega covida osebi pogosto v veliki meri uničijo kakovost življenja, opozarja dr. Tomažič. Lahko so stalno prisotne, nihajoče ali se po navideznem izboljšanju povrnejo nenapovedano, kar bolnika vrže iz tira, ga zelo vznemiri in lahko povzroči psihične težave v smeri anksioznosti, depresije, izolacije itn. 

Novi koronavirus prek receptorjev ACE-2 vstopa v različne organe in tkiva in lahko povzroči njihove kompleksne okvare s posledičnimi simptomi in znaki, ki jih opredelimo kot akutno bolezen (covid-19), lahko pa se razvije tudi postcovidni sindrom (dolgi covid). Vzročno gre za kombinacijo neposredne okužbe (direktno delovanje virusa v celicah organov in tkiv), avtoimunskih odzivov (zaradi kronične imunske aktivacije pride do kroničnega vnetja s posledičnim uničevanjem organov in tkiv z imunskimi/vnetnimi celicami in njihovimi glasniki) in disfunkcije avtonomnega živčevja (simpatično in parasimpatično živčevje), ki posledično privede do t. i. sindroma posturalne ortostatske tahikardije, SPOT. Pri nastanku dolgega covida je predvsem pomembno kronično vnetje, ki je povezano s stalnim nastajanjem provnetnih medceličnih glasnikov (citokinov), ki se sproščajo v krvni obtok in v medcelični prostor. Zelo pomembna je tudi okvara notranjega celičnega sloja žil (endotelijske celice), ki je povezana z okvaro organov (npr. s fibrozo pljuč), s sistemskim hipervnetnim stanjem in s povečanim nagnjenjem k strjevanju krvi (hiperkoagulabilno stanje) ter posledično povečano pojavnostjo krvnih strdkov (trombembolizmi in mikrotromboze). Pri bolnikih se vse to izraža z različnimi simptomi in znaki, našteva dr. Tomažič. 

Utrujenost 

Je poglobljena, vztrajajoča, izčrpavajoča, bolniku jemlje energijo, motivacijo, koncentracijo in ga včasih popolnoma izčrpa ter onesposobi za delo v službi in tudi za domače dnevne aktivnosti. Kronična utrujenost je glavna manifestacija in najpogostejši simptom dolgega covida, saj ima približno 60 % oseb po 12 tednih od začetka covida-19 še vedno tovrstne težave. 

Vzrok ni znan, ponuja se več mehanizmov: slabša drenaža možganske tekočine (likvorja); celično posredovani imunski odzivi s posledičnim sistemskim vnetjem, ki v sprednjem možganskem lobusu in v malih možganih (cerebelumu) upočasni presnovne procese; negativni psihološki in socialni dejavniki, povezani s pandemijo covida-19, in morda tudi neposredna virusna okvara skeletnih mišic. Postcovidno utrujenost primerjajo z že znanim, a slabo opredeljenim 'mialgičnim encefalomielitisom/sindromom kronične utrujenosti' (ME/CFS). Obe entiteti bolezni imata veliko skupnega, med drugim tudi to, da za njiju ne poznamo vzroka, poudarja dr. Tomažič. 

Zasoplost (dispneja) in težave s pljuči 

Glede na rezultate številnih raziskav je zasoplost prisotna pri 43,4 % oseb po 60 dneh od začetka bolezni. Večina ob tem nima organske okvare pljuč, kot so npr. fibrotične spremembe (brazgotinjenje pljuč) ali pa krvni strdki (trombembolije) v pljučnih žilah. Pogosto imajo bolniki z dolgim covidom tudi bolečino (občutek pritiska in teže) v prsnem košu in dolgotrajni kašelj.

Srčno-žilne nenormalnosti

Pri dolgem covidu gre včasih lahko poleg neopredeljene utrujenosti, zasoplosti in zmanjšane telesne zmogljivosti za podaljšano trajanje vnetja srčne mišice s povečanimi serumskimi vrednostmi troponina in ostalimi značilnostmi, ki opredeljujejo miokarditis. V eni od pomembnih raziskav je bila bolečina v prsnem košu v predelu srca, najverjetneje povezana z miokarditisom, 60,3 dni po začetku covida-19 prisotna kar pri 20,7 % oseb. 

Zaradi kroničnega vnetja v možganskem deblu, ki ga povzroči novi koronavirus, pride do okvare avtonomnega živčevja in posledično do SPOT: ko se oseba dvigne v pokončen položaj, se srčna frekvenca pri odraslem poveča za 30 utripov na minuto in posledično lahko pride do občutka prazne glave, 'megle v možganih', omedlevice, utrujenosti, palpitacij (občutenje hitrega nerednega bitja srca), tresenja rok, zamegljenega vida itn., našteva dr. Tomažič.

Kognitivne in mentalne spremembe

Glede na vse dosedanje podatke raziskav kaže, da SARS-CoV-2 ni mikroorganizem, ki bi neposredno prizadel osrednje živčevje (ni obligatorni nevropatogen). Zaradi mogočih direktnih učinkov virusa na celice glije (posebne imunske celice v osrednjem živčevju), ki prek citokinov posredno kvarijo živčne celice in z virusom posredovane povečane propustnosti krvno-možganske pregrade, ter zaradi posrednih učinkov novega koronavirusa (imunsko posredovani mehanizmi, pomanjkanje kisika v možganih, krvni strdki v žilah in mikrocirkulaciji itn.) lahko pride do prizadetosti možganovine (encefalopatija), kognitivnih motenj, nespečnosti, zapore žil, krčev, spremenjenega mentalnega stanja, psihiatričnih bolezni itn. 

Pred dolgim covidom ni varen nihče.
Pred dolgim covidom ni varen nihče. FOTO: Dreamstime

Okvare vonja in okusa

Glede na rezultate različnih raziskav je pri osebah, ki so prebolele covid-19, dolgotrajno vztrajanje tovrstnih težav med 11 % in 45,1 %. Nevroni (živčne celice) na svoji površini nimajo receptorjev ACE-2, zato jih virus direktno ne poškoduje, ampak kvarno deluje posredno z okužbo okolnih celic, ki posredujejo vnetne odzive čutnim nevronom za okušanje. Receptorji ACE-2 pa so na jeziku in v ustni sluznici (olfaktorni epitelij, "vohalna sluznica"), kjer lahko pride do motenj vonja in okusa. Ni dokazov, da bi virus potoval od olfaktornega epitelija do centra za vonj v možganih (olfaktorni bulbus). V vseh teh strukturah pa je pri osebah z dolgotrajnimi motnjami okusa prisotno kronično vnetje. Nekateri strokovnjaki raziskujejo izgubo vonja kot morebitni napovedni dejavnik za pojav nevrodegenerativnih sprememb v poznejšem obdobju življenja, razlaga dr. Tomažič. 

Okvare drugih organov

Pride lahko tudi do zapletov na ledvicah z akutno ali trajnejšo okvaro delovanja ledvic, do vnetja trebušne slinavke (pankreatitis), do težav s prebavno potjo (driska, siljenje na bruhanje, bolečine v žrelu), okvare jeter (povečanje ravni jetrnih encimov v krvi), vranice (znižanje koncentracije pomembnih podenot belih krvnih telesc), krvnih žil (vnetje, krvni strdki v različnih žilah, vključno z mikroangiopatijo), do spremenjene sestave mikrobov v črevesju (mikrobiota), do vnetja žleze ščitnice s posledično spremenjenim delovanjem ščitnice itn.

Kako lahko zdravimo dolgi covid? 

Dr. Tomažič opisuje, da imamo na voljo priporočila številnih mednarodnih strokovnih zdravniških združenj, skupno vsem pa je, da so še vedno dokaj nedodelana in v nestrpnem pričakovanju novih podatkov iz raziskav, ki so specifično vezane na okužbo z novim koronavirusom: "Zavedati se moramo, da ni specifičnega laboratorijskega testa ali slikovnih in drugih diagnostičnih preiskav, s katerimi bi dolgi covid lahko razlikovali od drugih bolezni oziroma bi z njimi opredelili, kakšno je dejansko počutje bolnika."

Priporočila ameriške klinike Mayo glede obvladovanja dispneje (zasoplosti) vključujejo dihalne vaje, posebne raztezne vaje in položaje telesa, akupresuro, masažo in v določenih primerih tudi uporabo oralnih opioidov. Pri pljučni fibrozi in drugih strukturnih spremembah pljuč, ki jih je 'zapustil' covid-19, pa pridejo v poštev specifični postopki zdravljenja.

Pri bolnikih z dolgim covidom moramo vedno (po)misliti tudi na miokarditis (vnetje srčne mišice) in ga ustrezno zdraviti s podporno terapijo, včasih pa tudi z imunomodulatornimi zdravili (učinkovine, ki spremenijo imunske odzive). Pozorni moramo biti na palpitacije, motnje srčnega ritma (pomembno mesto imajo zaviralci adrenergičnih beta receptorjev), na SPOT (uporaba učinkovin, ki vzdržujejo tonus žilnih sten), nagnjenost k povečanju strjevanja krvi itn., pojasnjuje dr. Tomažič. 

Zdravljenje kronične utrujenosti je problematično, izpostavlja. Nekateri predlagajo kognitivno-vedenjsko zdravljenje, stopnjevanje vadbene terapije (telesna aktivnost s terapevtskimi ciljanimi učinki), vendar učinkovitost tovrstnega zdravljenja pri dolgem covidu še ni jasna in jeseni pričakujemo prirejena specifična priporočila. Obravnava kognitivnih motenj zahteva celosten pristop, na prvem mestu pa je zagotovilo bolniku, da pri veliki večini te težave s časom izzvenijo. Za zdravljenje je potreben celovit načrt rehabilitacije, ki vključuje tehnike za zmanjševanje stresa, ponavljajoče specifične vaje, fizikalno in delovno terapijo, govorno in jezikovno terapijo, poklicno rehabilitacijo itn. Včasih pridejo v poštev tudi določena zdravila, ki se jih trenutno uporablja pri zdravljenju drugih bolezni, našteva. 

Za motnje spanja in probleme mentalnega zdravja (depresija, anksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje itn.) je pogosto potrebna obravnava pri kliničnem psihologu in/ali psihiatru. Rezultati raziskav kažejo, da zdravila proti depresiji zmanjšujejo težave dolgega covida. 

V teku so še številne raziskave, v katerih preučujejo različne načine zdravljenja dolgega covida (hiperbarična komora, montelukast, deupirfenidon, posebne dihalne vaje, ki vključujejo tudi petje, vitamin C, donepezil, modafinil, memantin, nikotinamid ribosid, probiotiki, luteolin, leronlimab, melatonin, adaptogeni itn.). Pomembno je tudi spremljanje oseb z dolgim covidom, ki so bile nato cepljene proti covidu-19, saj ima cepljenje morda ugoden učinek na zmanjševanje težav dolgega covida, izpostavlja dr. Tomažič. 

Koronavirus pasica nova

KOMENTARJI (519)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bebec
26. 07. 2022 08.17
-1
Vse to so posledice cepljenja!!!!! Vem za ogromno mladih,ki so bili pred cepljenjem popolnoma zdravi,zdaj imajo pa probleme s spolnostjo in podobno.
jozejoze1
21. 09. 2021 21.25
-1
"Infektolog Tomažič"..........tisto kar si zaužil, kot kaže ni glih dobro zate........al pa dilerja zamenjat
to_mi_delaj
08. 09. 2021 09.02
+0
Novinarji so zboleli zaradi covida
Tron386
07. 09. 2021 08.59
+1
Največji problem: oni že kar vedo kaj pomaga pri dolgem covidu, pa niti eno leto ni mimo :(
Mladen Mladen
05. 09. 2021 09.12
+3
Prišel sem do te točke da bi več ali majn vse zdravnike zamenjal,dal jim direktne odpovedi in zaposlil nove pametnejše,ko nebi delali bolezni 21 stoletja kot je Covid-19.Kolk vas je 10.000 medicinske sestre so bol nore one so nekatere domačine učile delat covid-19 v moji vasi in itd celo slo ubijajo namerno določeni domačini...Njim se gre da bi oni imeli delo in z tem bi prenehali z črpanjem eu sredstev za covid bi pa jim odobril večje račune novim zdravnikom,sam da bi bili pametnejši ker bi bili pametnejši kot sedanji zdravniki,TE PAR KO SE DELAJO PAMETNE BI ARETIRAL.
Korintos11
05. 09. 2021 09.19
-3
čevapgpt
05. 09. 2021 08.59
+7
Potem imam covid že zadnjih 10 let?
METKA102
05. 09. 2021 08.38
+11
Spoštovani dr. Tomažič, zaman se trudite prepričati prepričane.
Klemn
05. 09. 2021 08.35
+10
Dolgo zapiranje in maskiranje pa nima posledic?
nexus4321
05. 09. 2021 08.32
+6
Zopet nas delajo bolane samo da se polnijo bolnice
ana456
05. 09. 2021 08.43
-4
Korintos11
05. 09. 2021 09.20
+0
mario7
05. 09. 2021 08.03
+12
Zopet en model kateri je dobro plačan za laganje.
Betuul
04. 09. 2021 21.55
+1
Vse to drži! Je res ! In 🍎navdiha za dr. Tomažiča. Vse nam pove prav , preprosto in razumljivo
reakcionar
04. 09. 2021 20.46
+0
Zakaj šele zdaj slišimo o temu dolgemu covidu?
Betuul
04. 09. 2021 21.56
+0
Ker prejt še ni bilo tako podrobno razdelano! Dobro nam pove doktor tomažič
voyotashyka
05. 09. 2021 08.35
+0
ker berete samo Facebook namesto Lancet, Jamo...
Vera Njezic
05. 09. 2021 09.27
+1
Anonimus40
04. 09. 2021 19.17
+11
Če si infektolog toliko pameten o posledicah corone. Povej še posledice cepljenja proti coroni.. Nimaš pojma..... Ker veš da je preizkusno cepivo in to na ljudeh
mario7
05. 09. 2021 08.03
+6
ana456
05. 09. 2021 08.34
-5
Vsaj en odmerek je prejelo več kot miljon ljudi v Sloveniji, na svetu se proti covid19 cepi na dan! 35 miljonov ljudi. Resni stranski učinki, ki bi imeli dolgoročne posledice, so zelo zelo redki, sploh z mRNA cepivi. Torej, kje se skrivajo vsi te ljudje s stranskimi učinki? Tudi eč en zaupate nikomur, kako bi jih sploh lahko skrili, če bi jih bilo toliko, pri tem ševilu cepljenih?
tron3
04. 09. 2021 19.16
+7
Po tega duševnega bolnika bodo kr pršl, ne bo dobil sms-a!!!
Yoka Nono
04. 09. 2021 15.40
+6
Ok,vse to kupim...celo imam,grem lahko v penzijo?
Zdravko Babić
04. 09. 2021 16.32
-8
Betuul
04. 09. 2021 21.58
+0
Vse to je zaradi podaljšanja delovne dob! Stres je tisti ki najeda! Cov19 je samo pomagač poslabšanja že načetega stanja
Rene Jelinčič
04. 09. 2021 15.38
+17
Če je ta takšen strokovnjak naj razloži vsem naivcem v Sloveniji,kam pri hudiču vsako leto za časa dopustovanja virus nekam skrivnostno izgine?
Zdravko Babić
04. 09. 2021 16.31
-18
Rene Jelinčič
04. 09. 2021 16.58
+18
Se delaš pametnega,razložit pa ne znaš preprostega vprašanja pač zabiti primitivec ,ki se dela pametnega za nobeno rabo .
evanderkane
04. 09. 2021 18.37
+20
Rene: Verjetno se virus sporazumeva z Janezom Janšo in usklajujeta urnik.
ana456
05. 09. 2021 08.40
-3
nikhrast
04. 09. 2021 15.21
-13
Ljudje imajo druge zdravstvene probleme, corona virus ni glavni problem, vsaj tako vidim. Samo folk hoče instantno gratifikacijo, vsak zdravstveni problem more biti rešen takoj, tako folk udriha še po politikih, vse pa res ne more biti tebi pogodu.
Hune
04. 09. 2021 14.17
+6
Komentarji 24 ur - leglo idiotizma.
evanderkane
04. 09. 2021 13.34
+21
Tomažič: Zdravniki ste dolžni govoriti izključno po resnici; ne pa po debelini denarnice in biti prodane duše!
Et54678
04. 09. 2021 13.29
+16
dolgo nate.govanje po domače. ljudje so anksiozni in to so simptomi le-tega, teh vaših nedelujočih ukrepov in zapiranja
optifix
04. 09. 2021 19.40
-1
Anksioznost je po CDC drugi najmočnejši faktor, ki določa težak potek kovida. Nemci nedavno dokazali, da je depresija in z njo obolevnost, nalezljiva.