Začelo se je s prehladom, za interni časopis največjega univerzitetnega kliničnega centra v državi pove prof. dr. Adolf Lukanović, dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike. "Imel sem običajne znake prehladnega obolenja, celo brez pretirano povišane telesne temperature. Sredi tedna sem bil v kontaktu z osebo, ki je bila kasneje pozitivna na novi koronavirus, konec tedna pa sva govorila po telefonu glede mojega počutja in rekel sem, da sem še vedno zelo utrujen, to je bil pri meni glavni simptom. V nedeljo zvečer me je obvestila, da je bil bris pozitiven in takoj naslednji dan sem šel tudi sam na infekcijsko kliniko," se je dogajanja z začetka marca spominjal prof. Lukanović.
Ko je bil tudi njegov bris pozitiven, so mu predlagali hospitalizacijo, sam pa nad to idejo ni bil navdušen, saj razen občutka utrujenosti ni imel posebnih težav. Naposled sta ga o tem prepričala mlada in strokovna infektologinja ter njegov sin, sicer specializant ginekologije. "V ponedeljek sem tako ostal pri njih in stanje, kar zadeva dihalno funkcijo, se je hitro poslabšalo do te mere, da so me v četrtek morali priključiti na mehansko predihavanje, torej ventilator. Sledila sta skoraj dva meseca umetne kome, iz tega časa pa se ne spominjam popolnoma ničesar," je povedal o hitrem napredovanju bolezni.
Sprva se sicer ni želel medijsko izpostavljati, saj ni vedel, kako bo njegovo zdravljenje potekalo, zdaj ko pa je že proti koncu rehabilitacije v URI Soča, ga je tamkajšnji vodja zdravljenja doc. dr. Primož Novak prepričal, da bi bilo smiselno in moralno, da pove svojo zgodbo, saj je mnogo tistih, ki epidemije ne razumejo in ne jemljejo resno.
"Ravno včeraj sem bil v trgovini, kjer je stal gospod s transparentom ’Covid epidemija – čista izmišljotina’. Žena me je komaj ustavila, da se z njim nisem zapletel v spor. Ne morem verjeti, kakšen odnos imajo posamezniki. Nekateri ljudje so neodgovorni in premalo sprejemajo resnost tega obolenja, kar bi se gotovo pokazalo, če v marcu ne bi sprejeli tako ostrih ukrepov. V resnici pa še zdaj ne vemo, ali se bo epidemija širila v jesenskem času in v kolikšnem obsegu jo bodo preventivni ukrepi zajezili. Preprosto ne razumejo: iz na videz banalnega prehlada se lahko bolezen razvije do te mere, da resno ogrozi življenje," je povedal Lukanović in dodal, da stotisoči mrtvih po svetu očitno niso dovolj, da bi nekateri epidemijo vzeli resno.
Mačehovski odnos do zdravstva
Kot je o svoji izkušnji povedal dolgoletni zdravnik, je bil po tem, ko se je prebudil iz umetne kome, sprva navdušen nad dejstvom, da je sploh preživel, in nad vrhunsko nego na intenzivnem oddelku klinike. Ko pa so ga premestili na navadni oddelek, je postal pozoren na slabosti in pogoje, v kateri delajo zaposleni. "Gre za odgovoren in naporen poklic, pri katerem se povrh vsega še sam izpostavljaš okužbi, mi pa se prerekamo glede dodatkov k plači in prenosu nadur," je bil kritičen do razmer, ki mnoge diplomante zdravstvene nege naposled vodijo v druge vode, kjer so pogoji dela boljši, boljše pa je tudi plačilo.
Lukanović je opozoril na dotrajanost infekcijske klinike in na kadrovsko podhranjenost. "Nepokretnega pacienta, ki leži dva meseca, je treba, da bi preprečili preležanine, vsakih nekaj ur obračati, a na kadrovsko in prostorsko podhranjeni kliniki to pač ni mogoče. Bolečine v križu pri bolnikih pa so tako rekoč samoumevne, če ležijo na preluknjanih vzmetnicah iz prejšnjega stoletja. A poudarjam: naš zdravstveni sistem še vedno ni slab, saj imamo v njem dobre in strokovne zdravstvene delavce!" je izpostavil.
Kot eno svetlih izjem v sistemu omenja tudi URI Soča, ki deluje visoko strokovno in tudi v sodobno urejenih prostorih. Z rehabilitacijo nima težav, mora pa še vedno pridobiti mišično maso, saj je v času bolezni izgubil kar 16 kilogramov. "Če odpustimo pacienta z vitalnimi funkcijami, ki pa ne more hoditi, nismo dosegli pravega uspeha; bolnik se mora uspešno vrniti v običajno življenje. Ne smemo pozabiti niti na moč psihe in avtogenega treninga: tudi zaupanje v zdravstveni sistem je pomembno, ker brez tega zdravljenje ne bo uspešno," je razmišljal prof. Lukanović.
Povedal je še, da se je njegova ekipa med zdravljenjem obrnila tudi na kolege iz tujine. "Stopili so v stik tudi s prof. Bassettijem, 'prvim človekom epidemije covid-19 v Evropi', prej predstojnikom infekcijske klinike v Udinah, zdaj v Genovi. Zgovorno je dejstvo, da je, ko so mu povedali, da sem kritično bolan in ležim na Infekcijski kliniki v Ljubljani, kot iz topa ustrelil: 'Pa saj tam so vrhunski zdravniki: Jereb, Tomažič, Beovič, Lejko …' Prepričan sem, da se je zame dobro izteklo prav zato, ker so zame skrbeli ti strokovnjaki z ugledom v svetovnem merilu," je sklenil.
KOMENTARJI (591)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.