Določeni politiki, tudi iz SDS, med proticepilci iščejo podporo

Strokovnjaki so že večkrat dokazali in predstavili raziskave o učinkovitosti cepiv in koristnosti mask, a je zadeva postala politično orodje. Glede na to, da je v Sloveniji približno polovica ljudi cepljenih, se novi ukrepi bolj dotikajo tistih, ki se niso cepili. Kljub strokovnih razlagam imajo takšne in drugačne razloge, debate na družbenih omrežjih pa postajajo vse bolj napete, tisti, ki se ne želijo cepiti, pa vse bolj na okopih. 

Politiki na to niso imuni. Ljubljanska mestna svetnica z liste SDS Ana Zagožen je na družbenih omrežjih aktivna državljanka, ki je proti večini stvari, od tujcev, LGBT, komunistov, in tudi proti cepljenju in maskam. Kot je zapisala pred dnevi, "za to, čemur pravimo "cepivo", se bo čez par let izkazalo, kaj je to za en čiračara napoj, zato je res neodgovorno takšno siljenje k cepljenju za vsako ceno." Pred tem je rada izpostavila, da "testiranje na slino ne velja, maske pa nosimo, ker se virus prenaša s slino. Pa to je noro. Komedije res." 

Še v spomladanskem času, ko je bila redna piska na Nova24TV, je objavljala, "do kam bo res šlo vse to posiljevanje s tem "cepljenjem" oziroma gensko terapijo, Bog pomagaj." Deli različne objave, ki necepljene enačijo s podjarmljenim ljudstvom in podobno. Zagožnova, hčerka pokojnega Jožeta Zagožna, je bila v ljubljanski mestni svet izvoljena leta 2018. Zagožnova se na vprašanja ni odzvala, iz stranke SDS pa so odgovorili: "Slovenska demokratska stranka ima jasno izoblikovano stališče glede sprejetih ukrepov za obvladovanje epidemije. Nošenje mask, v kombinaciji z vzdrževanjem varnostne razdalje, zmanjšuje možnost okužbe in množično cepljenje je najučinkovitejši ukrep, ki je v tem trenutku na voljo. Sicer pa je spoštovanje avtonomije izvoljenih predstavnikov del demokratičnega ustroja Slovenske demokratske stranke. Tudi takrat, ko so ta mnenja povsem zgrešena in v neskladju z znanostjo ter priporočili medicinske stroke, kot ste opazili v primeru izvoljene svetnice."

 A Zagožnova ni edina političarka, ki jo je vrglo v bregove tistih, ki verjamejo, da je vse to zarota ali pa da je nekaj zarote v določenih delih razumevanja. Nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc je tudi med njimi. Dvomi o uradnih razlagah o učinkovitosti anti-parazitika ivermektina. Slednji je vse bolj popularen na družbenih omrežjih kot čudežno zdravilo za koronavirus, ki ga skriva farmacevtski lobi. "Potrebujemo javni #dialog! Stroka po vsem svetu je razdeljena, vse več je kredibilnih raziskav, ki nasprotujejo uradnim izjavam politikov! Soočimo različne vire in analize v javnem pogovoru," zapiše in pri tem popolnoma spregleda, da znanstvene študije in preiskave niso stvar debate tistega, kar se nam zdi, da je prav, ampak resnih študij. Podpora ivermektinu je sicer zelo močno na ameriški desnici, ki to zdravilo, tako kot hidroksklorokin, vidi kot čudežno zdravilo, ki vam ga farmacevti prikrivajo.  

Pred dnevi so sledilci tabora ivermektin začeli s kampanjo o tem čudežnem zdravilu, tudi objavljali v nekaterih medijih, kot da je zadeva znanstveno jasna. Pa ni. Eden od njih, sicer zaposlen na NIJZ, je tudi zapisal, ali bi sploh morali delati velike študije, dvojne s placebom, da bi dokazali, da deluje? Tu je težava vseh teh teorij in raziskav – študije so namenjene preverjanju učinkovitosti in varnosti zdravila ali cepiva. Slednja so šla skozi te raziskave in dokazala svojo učinkovitost in varnost, ivermektin pa naj bi kar deloval brez takšnih študij?

Ivermektin ni nedolžen in tako ECDC kot FDA ne priporočata uporabe za zdravljenje covida-19, dokler študije ne bi tega potrdile ali zavrnile oziroma zagotovile pravilnih režimov zdravljenja. Stranski učinki dolgotrajne uporabe zdravila, ki je namenjeno zatiranju parazitov, so lahko nevarni. Ivermektin je bil predstavljen kot čudežno zdravilo za covid-19 v Indiji in Peruju, obe državi pa sta umaknili to priporočilo in tudi dostop do zdravila.

Pri maskah je debata še bolj očitna, saj je nošenje maske postalo sinonim za podpiranje vlade, ne pa sledenje znanstvenim dognanjem in študijam. V stranki SD so lansko leto podpirali šole brez mask, te so se sicer zaprle, preden bi debata postala še hujša. Tokrat so proti ukrepom v šolah številni starši. Slednji lahko predstavljajo pomembno volilno bazo, zato so določeni politiki tudi na to začeli računati in vsaj posredno začeli podpirati njihove želje, da se otrok ne testira, ne sili v nošenje mask in ne cepi, saj naj bi šlo za otroke. Tudi v drugih strankah se na družbenih omrežjih pojavljajo pozivi za drugačne poglede na reševanje koronavirusne krize, ki imajo dobro osnovo zaradi vladanja skozi odloke, ki jih je zavrnilo ustavno sodišče. Je pa ena zadeva, ki se je politika v Sloveniji izogiba – obvezno cepljenje, ki pa je poenoteno med strankami. Vsi so za prostovoljno. Za večino pa razlog ne tiči v ideološki prepričanosti, ampak političnih kalkulacijah, saj je še vedno polovica ljudi necepljenih in ta polovica lahko predstavlja pomemben del volilnega telesa.