Dve leti od prve okužbe s koronavirusom v Sloveniji: večina ukrepov odpravljenih

Dve leti po prvem potrjenem primeru koronavirusne okužbe 4. marca 2020, ki jo je v Slovenijo prinesel popotnik iz Maroka, se je epidemija covida-19 v Sloveniji umirila do točke, v kateri se je vlada odločila za precejšnje sproščanje omejitvenih ukrepov.

Tako za veliko večino dejavnosti od nedavnega ni več treba izpolnjevati pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), v šolah je odpravljeno samotestiranje, ki je na začetku v delu javnosti dvignilo veliko prahu, ostajajo pa obvezne zaščitne maske v zaprtih prostorih. Te od ponedeljka ne bodo več obvezne za učence, dijake, študente in učitelje v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Infektologinja Bojana Beović, ki je v obvladovanje epidemije vpeta že od samega začetka, tudi z večmesečnim vodenjem strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je ocenila, da zaradi obseženega sproščanja ukrepov ni bilo bistvenega poslabšanja epidemične situacije, "morda bolj upočasnjevanje upadanja števila primerov".

"Bolezen je še vedno prisotna in na možnost okužbe je treba biti pozoren in previden. V naslednjih tednih pričakujemo, da se bodo razmere postopno še naprej umirjale, deloma tudi zaradi spomladanske sezone," je dejala.

Ob tem je manjši pritisk na bolnišnice, a kot je opomnila Beovićeva, še vedno vsak dan sprejemajo bolnike z značilno covidno pljučnico. V večini primerov, če ne gre za za osebe z oslabljenim imunskim sistemom, so to necepljeni.

Necepljenih še več kot 40 odstotkov ljudi

Necepljenih v Sloveniji po skoraj enem letu od začetka množičnega cepljenja proti covidu-19 ostaja več kot 40 odstotkov populacije. Kot kažejo zadnji podatki, je zanimanje za zaščito s cepljenjem skoraj popolnoma upadlo, v zadnjih dneh se proti covidu-19 ni cepil nihče.

Število cepljenih se je ob prvih večjih dobavah cepiva skokovito dvignilo lani pozno spomladi oz. v začetku poletja, nato pa se je več mesecev dvigovalo le počasi. Nato je znova hitreje poraslo po lanski jesenski zaostritvi ukrepov, ko je s 15. septembrom pogoj PCT z redkimi izjemami postal obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev.

Cepilni centri so v dneh po spremembi odloka zabeležili opazen porast zanimanja za cepljenje, največ ga je bilo za vektorsko cepivo Janssen, pri katerem je za izpolnjevanje pogoja PCT zadostoval že en odmerek, pogoj C pa je bil izpolnjen neposredno po cepljenju. Kritike, ki so letele na tak ukrep, so postale še glasnejše, ko je konec septembra po cepljenju s tem cepivom v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana umrla mlajša bolnica.

Dva meseca kasneje je posebna komisija soglasno ocenila, da je bil tragični zaplet zagotovo povezan s cepljenjem, s cepivom Janssen pa se je od takrat mogoče cepiti le na izrecno željo posameznika.

V Sloveniji so od tega tedna sicer na voljo vsa cepiva proti covidu-19, ki jih je do sedaj odobrila Evropska komisija. Ravno v teh dneh je k nam namreč prispela prva pošiljka cepiva proizvajalca Novavax, ki se je kot beljakovinsko cepivo pridružilo cepivom Pfizerja in Moderna, temelječima na mRNK tehnologiji, ter vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca.

Covid-19 terjal visok davek

Doslej je v Sloveniji sicer umrlo že več kot 6000 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi, a so med umrlimi tudi mlajši od 40 let, umrla je tudi nosečnica. V Sloveniji je bila presežna umrljivost lani, ko je bila epidemija covida-19 v polnem razmahu, po oceni statističnega urada 15-odstotna. Najhuje je bilo novembra, ko je bila presežna umrljivost kar 49-odstotna.

V bolnišnicah so od začetka epidemije zdravili že okoli 30.000 covidnih bolnikov, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. Trenutno jih je zaradi covida-19 hospitaliziranih okoli 230, kar po napovedih ministra za zdravje Janeza Poklukarja pomeni, da bolnišnice lahko začenjajo z običajnim izvajanjem rednih programov.

To je težko pričakovan korak, saj se poleg dolgoročnih posledic prebolelega covida-19, ki se med drugim kažejo v večji pojavnosti krvnih strdkov, dolgi rehabilitaciji, dolgoročnih kognitivnih in duševnih motnjah ter možnih hudih zapletih pri otrocih v obliki vnetja notranjih organov, na zdravju prebivalstva zagotovo pozna tudi dejstvo, da je bilo v času epidemije opravljenih manj zdravstvenih storitev za necovidne bolnike.

Zanemariti ne gre niti duševnih stisk, ki so se kopičile ob zaprtju države in dolgotrajni socialni izolaciji, predvsem med otroki in mladostniki. Ti so bili namreč več mesecev zadnjih dveh let zaradi šolanja na daljavo odrezani od vrstnikov in običajnega življenjskega ritma. Strahu in negotovosti zaradi nove bolezni se je pridružila tudi senca nepredvidljivosti zaradi številnih, stalno spreminjajočih se ukrepov.

Obvladovanje epidemije covida-19 je ob tem povezano z nemalo zdravstvenimi stroški, prav tako je v zadnjih dveh letih na udaru slovensko gospodarstvo. Neposredno je od lanske pomladi do konca leta 2021 država imela z obvladovanjem epidemije ter ukrepi za blažitev njenih posledic v gospodarstvu in med državljani za 4,8 milijarde evrov stroškov, leta 2020 dve milijardi evrov in leta 2021 2,8 milijarde evrov.

Tako vladno obvladovanje epidemije, med drugim tudi ugotovljene neustavnosti, ki jih pristojni še niso odpravili, npr. v zakonu o nalezljivih boleznih, kot težave zdravstva, ki je epidemija dodobra razgalila, bodo gotovo pomembna tema v bližajoči se predvolilni kampanji pred aprilskimi državnozborskimi volitvami.

Beovićeva pa ob tem že s previdnostjo pričakuje jesenske mesece in možnost poslabšanja epidemične situacije. "Pozorni smo tudi na to, če bi se pojavila kakšna nova različica, ki bi lahko znova spremenila situacijo. Tudi to se nam še vedno lahko zgodi, čeprav so nekateri pokazatelji, da se ta verjetnost vendarle zmanjšuje," je dejala. Ob tem je po njenih navedbah sicer bolj verjetno, da morebitna večja nalezljivost novih različic ne bo pomenila tudi večje nevarnosti za povzročanje hude oblike covidne bolezni.