Opozicija zaradi aplikacije za sledenje stikom okuženih napoveduje ustavno presojo

Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne, zaradi česar so te določbe deležne kritik o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Opozicija je poskušala na seji matičnega delovnega telesa celotno poglavje o aplikaciji iz zakonskega besedila črtati, a ji ni uspelo.

Cigler Kralj: Z mobilno aplikacijo bomo zavarovali življenja ljudi 

Vlada je pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja zapisala v predlog četrtega protikoronskega zakona z namenom zavarovanja življenja in zdravja ljudi. "Nenazadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo," je dejal.

Tveganja za okužbo trenutno naraščajo tudi v Sloveniji, je ob spomnil minister. Življenje in zdravje ljudi bo po njegovih besedah mogoče zavarovati z mobilno aplikacijo. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. V teh primerih si bo moral posameznik mobilno aplikacijo obvezno namestiti, je povedal.

"Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi dobro zavarujemo življenje in zdravje ljudi, nenazadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo," je o aplikaciji dejal Cigler Kralj.

Na ministrstvu za zdravje mobilno aplikacijo podpirajo. Večina prenosov okužbe z novim koronavirusom se zgodi v začetnem obdobju bolezni oz. že nekaj dni pred pojavom simptomov in mobilna aplikacija bi omogočila, da bi sami opozorili svoje stike, naj stopijo v stik z zdravnikom, je pojasnila država sekretarka Tina Bregant. "Prepričana sem, da si bodo aplikacijo naložili zlasti tisti, ki se čutijo odgovorne za druge," je dejala in zagotovila, da aplikacija ne bo služila za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in tudi ne bo sledila uporabnikovi lokaciji.

Peter Geršak z ministrstva za javno upravo je zagotovil, da bo aplikacija zagotavljala anonimnost, sicer pa z njenim razvojem še niso začeli, saj še ne vedo, v kakšni obliki bo zakon sprejet. Dobre rezultate naj bi dajala že v primeru, da si jo bo na svoje pametne telefone naložilo več kot deset odstotkov prebivalcev.

Opozicija odločno proti aplikaciji 

V opoziciji aplikaciji odločno nasprotujejo. "Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna," je dejal Brane Golubović (LMŠ). Napovedal je, da čeprav bo vladi uspelo z njeno uvedbo, tako ali tako ne bo imela učinka. Deluje namreč na zaupanju, tega pa ni in večina ljudi si je ne bo naložila na svoje pametne telefone, je dejal. Interventna zakonodaja bo morala biti po besedah Tine Heferle (LMŠ) namenjena predvsem vsebinam ekonomske in socialne narave, ne pa represivnim ukrepom. 

Poleg tega nimajo vsi pametnega mobilnega telefona, še posebej ne starejši, je opozoril Soniboj Knežak (SD). Spomnil je na svarilo Informacijske pooblaščenke, da lahko takšna aplikacija daje ljudem lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bodo več izvajali zaščitnih ukrepov.

Bolj ostri so v Levici, katere poslanka Nataša Sukič je opozorila, da aplikacija pomeni grob poseg v ustavne pravice. "Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, ne zdravi ljudi in ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države," je bila odločna. Vlada po njenih besedah krepi represivni aparat, temu pa v Levici nasprotujejo. Napovedala je, da se nameravajo s preostalimi opozicijskimi strankami uskladiti o ustavni presoji.

Jani Ivanuša (SNS) je po drugi strani o aplikaciji dejal, da če je človek pošten in ima čisto vest, se nima kaj bati. "Kriminalci pa so povsem druga zgodba," je dodal.

Koalicijski poslanci: Gre za nujen ukrep za varovanje zdravja 

Evi Irgl (SDS) se zdi nasprotovanje aplikaciji nerazumno. "Ne gre za poseg v zasebnost, pač pa za nujen ukrep za varovanje javnega zdravja," je opozorila in dodala, da je nasprotovanje aplikaciji, ki jo imajo tudi v drugih državah, neodgovorno, saj lahko reši mnogo življenj.

Robert Polnar (DeSUS) je ob tem izpostavil, da je osnovna človekova pravica do življenja. "Če je ogrožena pravica do življenja, potem so vse ostale pravice dobesedno zanemarljive. Zakaj? Mrtvega človeka človekove pravice pač ne zanimajo," je dejal.

V SMC idejo o aplikaciji podpirajo, je pa Mojca Žnidarič priznala, da bo svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljajo zadostno število samodiscipliniranih ljudi. "Interes vseh bi moral biti, da se na dolgi rok najde rešitev, ki nam bo kljub prisotnosti virusa omogočala kar se da normalno življenje," je dejala.

A ob tem so pri SMC na Twitterju zapisali, da niso podprli 24. člena četrtega protikorona zakona, saj "je njegova vsebina za nas nesprejemljiva". "Prav zato smo pri črtanju tega člena vztrajali do konca. Virusa ne morejo zajeziti še tako strogi ukrepi, če jih kot del vsakodnevne rutine ne prevzamemo ljudje."

Tadeja Šuštar (NSi) je zagotovila, da bo aplikacija anonimno beležila podatke o stikih med njenimi uporabniki. Obvezna bo le za potrjeno pozitivne na virus ter osebe v karanteni, ki bodo morale v aplikacijo vnesti naključno kodo, brez osebnih podatkov. "Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih," je dejala.

Informacijska pooblaščenka: Obvezna raba državnih aplikacij se sčasoma lahko razraste v nenadzorovan nadzor nad državljani

Uvedba aplikacije je naletela na številne pomisleke tako med javnostjo kot stroko. Informacijska pooblaščenka (IP) je pred dnevi v pismu opozorila, da bi sprejetje predloga zakona pomenilo, da "bo lahko beleženju podatka o lokaciji in identifikaciji ter obdelavi tega podatka različnih organov brez odredbe sodišča podvržen vsak državljan, sploh v času, ko bo zaradi počitnic in prehodov meje najbrž izdanih veliko karantenskih odločb". 

Da lahko določba 24. člena vodi v zlorabe teh podatkov tudi za namene diskriminacije in diskreditacije posameznikov, saj zaradi nejasnosti daje (pre)široko pooblastilo, dodaja IP. "Ponudniki elektronskih komunikacij bi lahko beležili lokacije in identifikacijske podatke posameznikov, tudi če ti ne dajo soglasja za to, predvsem pa lahko lokacijo in identifikacijo posameznika (kljub sicer drugačnim zagotovilom) beleži tudi predvidena aplikacija za sledenje stikov." 

"Nobene varovalke ni, da ne bi podatkov o odrejenih karantenah ali podatkov o identiteti okuženih poleg zdravstvenega inšpektorata pridobivali še policija, redarji in druge inšpekcijske službe, niti ne katerih podatkov, od koga in kako pogosto," opozarja IP. Svari tudi, da odločba ne upošteva, da je običajno za pridobivanje podatka o lokaciji posameznika iz elektronskih komunikacij potrebna odredba sodišča. 

Sama uporaba aplikacije mora biti po njenem mnenju prostovoljna in ne obvezna, hkrati pa opozarja, da aplikacija ne rešuje bistvenega vira težav, to so vnosi okužb iz tujine. "Obvezna raba državnih aplikacij se sčasoma lahko razraste v nenadzorovan nadzor nad državljani in diskriminacije, kot jih poznajo nedemokratične ureditve (obvezna aplikacija za javni prevoz, vstop v inštitucije, v službo …)." 

IP tako poslancem predlaga, da ne podprejo določb, ki "nesorazmerno posegajo v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov". 

Amnesty International s sedmimi načeli za aplikacijo

Pri Amnesty International Slovenija prav tako opozarjajo, da ima lahko uvedba tovrstne aplikacije hude posledice na uživanje človekovih pravic. Pri tem pa navajajo sedem načel, ki jih mora aplikacija za sledenje upoštevati, so zapisali na spletni strani.

1. Soglasje in transparentnost 

Posameznik se mora povsem prostovoljno odločiti za naložitev aplikacije in njeno uporabo.

Na voljo mora biti vpogled v celotno izvorno kodo aplikacije.

2. Omejen namen

 Vso zbiranje podatkov mora biti omejeno zgolj na nadzorovanje širjenja bolezni covida-19 in se ne sme uporabljati za noben drug namen – kot recimo za kazensko pravosodje, nacionalno varnost ali nadzorovanje migracij. 

Ne sme biti na voljo tretjim strankam ali za komercialne namene

3. Anonimnost

Obstajati morajo transparentni znanstveni dokazi, da zbranih podatkov ni mogoče de-anonimizirati, vključno tako, da bi se jih kombiniralo z drugimi zbirkami podatkov. 

4. V temeljni zasnovi vgrajeno varovanje zasebnosti in osebnih podatkov

Aplikacija mora biti v skladu z Evropsko uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR) in slovenskimi predpisi o varovanju podatkov. Zasebnost mora biti v osredju njene zasnove.

Zbira se lahko le toliko podatkov, kot je nujno potrebno. Podatki morajo biti varno shranjeni.

5. Neodvisen strokovni nadzor

Aplikacija, zbiranje in uporaba podatkov morajo biti pod neodvisnim nadzorom regulatorja, katerega odločitve so zavezujoče.  

6. Časovna zamejenost

Podatki in aplikacija morajo biti obvezno izbrisani po predpisanem (določenem) času in/ali izbrisani takoj, ko je to smiselno, potem ko so opravili svoj namen.

7. Enakost in nediskriminacija  

Zbiranje in uporaba podatkov, zbranih z aplikacijo, ne smejo imeti nesorazmernih posledic za nikogar zaradi njegovega položaja, kot je socialnoekonomski ali migrantski status, starost ali etnični izvor. 

Koristi aplikacije morajo biti dostopne vsem, ne glede na to, kakšen telefon ali pametni telefon imajo