Epidemija v številkah: 14.000 karanten, 35 milijonov kosov opreme, več kot 850 glob

Zdravstveni inšpektorji izrekli več kot 850 glob 

Kot izhaja iz poročila o aktivnostih zaščite, reševanja in pomoči v času razglašene epidemije, ki je trajala med 12. marcem in 31. majem, je zdravstveni inšpektorat obravnaval več kot 1500 prijav sumov kršitve vladnih odlokov in odredb ministra za zdravje.

Inšpektorji so opravili več kot 4800 pregledov na terenu in izrekli več kot 100 ukrepov prepovedi prodaje blaga oziroma ponudbe storitev. Prejeli so več kot 7700 predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov, začeli so jih več kot 5000. Izrekli so več kot 850 glob v skupnem znesku preko 100.000 evrov.

Policija je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) posredovala 13.992 predlogov za izdajo odločb o karanteni, od tega največ za državljane BiH (6439) in Slovenije (4731). V skladu s priporočili NIJZ je civilna zaščita je zagotovila namestitev za 50 oseb v hotelih.

Sprejete so bile tudi omejitve gibanja in zbiranja na javnih krajih, policisti pa so tudi na podlagi prijav izvajali kontrole, izrekali opozorila in ukaze, ugotavljali prekrške po zakonu o javnem redu in miru in pošiljali zdravstvenemu inšpektoratu predloge za začetek postopka o prekršku zaradi kršenja omejitev iz vladnega odloka.

Policisti so tako kontrolo izvedli na 189.475 krajih. Dobili so 2534 prijav o kršitvah odloka, sami pa so kršitve ugotovili v 8458 primerih. Zdravstvenemu inšpektoratu so podali 6957 predlogov za začetek postopka o prekršku. Opozorilo ali ukaz o ravnanju so izdali v 5500 primerih, v 88 primerih pa so ugotovili prekršek po zakonu o javnem redu in miru. Kaznivega dejanje prenašanja nalezljive bolezni niso ugotovili.

V domovino pomagali več kot 2000 Slovencem

Policija je v obdobju izvajanja nadzorovanih transportov, od 14. marca do 25. maja, nadzorovala transport 66.729 tovornih vozil, od tega 24.567 namenjenih proti Hrvaški in naprej v druge države, ter 42.162 namenjenih proti Madžarski oz. naprej v druge države.

Tranzit se je izvajal v organiziranih konvojih. Od italijanske meje do meje z Madžarsko je šlo 35 konvojev s 1428 tovornimi vozili, od italijanske meje proti Hrvaški pa 115 konvojev s 4891 tovornimi vozili.

Ministrstvo za zunanje zadeve je pomagalo 800 slovenskim državljanov, ki so bili v tujini in so se vračali organizirano v domovino, in približno 1500 državljanom, ki so se v državo vračali individualno.

35 milijonov kosov opreme

Epidemija je bila izziv tudi na področju zagotavljanja bolnišničnih zmogljivosti. Za vsak primer so v vojašnici Edvarda Peperka postavili premično bolnišnico Role 2 in mobilni stacionarij s 40 posteljami za težje bolnike in 80 posteljami za nekoliko lažje bolnike.

Od konca februarja do konca maja 2020 so iz državnega logističnega centra Roje izdali več kot 35 milijonov kosov različne opreme.

5300 računalnikov za šolanje na domu

V času epidemije se je izobraževanje preselilo na domove. Ker otroci izhajajo iz socialno različnih položajev in niso imeli vsi na voljo računalnikov, je ministrstvo za izobraževanje s pomočjo donatorjev zbralo več kot 1300 računalniških naprav in 950 modemov, z več kot 4000 računalniki pa so na pomoč priskočile tudi šole po vsej državi, izhaja iz poročila.

Ministrstvom in drugim državnim organom so za potrebe oziroma omogočanje dela na domu zagotovili prenosne računalnike in drugo opremo, potrebno za delo na domu. V času razglašene epidemije so podelili večje število licenc za oddaljen dostop. Samo v marcu 2020 so jih podelili 5054 (pred epidemijo pa le okoli 30 na mesec).

Za zagotavljanje oddaljenih dostopov so marca dodatno kupili 4200 licenc ter zagotovili še 3500 začasnih licenc, ki so veljale do konca junija. Veliko pozornosti so namenili urejanju in dopolnjevanju vsebin na spletišču gov.si., zlasti vsebinam, povezanim z epidemijo.

Humanitarna pomoč RKS, Karitasa in evangeličanske Podpornice

V epidemiji so pomagale tudi humanitarne organizacije. Od marca do konca epidemije so območna združenja Rdečega križa Slovenije (RKS) iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim razdelila prek 300 ton prehranskih izdelkov. Poleg tega so razdeljevala tudi pomoč donatorjev in pomoč, ki so jo zagotovili z lastnimi sredstvi.

Krvodajalske akcije so prilagodili, v času epidemije je bilo skupno število krvodajalcev 18.064.

V celotno materialno in psihosocialno pomoč Slovenske karitas je bilo v času epidemije vključenih več kot 62.421 oseb, od katerih jih je večji del pomoč prejemalo že pred epidemijo. Novih uporabnikov so imeli več kot 4000 oziroma 2074 novih gospodinjstev. Od tega je nekaj več kot 400 intervencij potekalo neposredno v povezavi z občinskimi štabi civilne zaščite oziroma občinskimi službami. Karitas je v času epidemije do konca maja razdelila 470 ton hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, dodatno pa še 121 ton donirane in kupljene hrane. Zagotovila je tudi 124.000 evrov denarne pomoči v obliki plačila položnic.

Več kot 18 odstotkov hrane so razvozili, kar je dvakrat toliko kot običajno. Pri tem so pomagali gasilci in mladi prostovoljci. V času epidemije so prejeli preko 3400 telefonskih klicev za psihosocialno pomoč.

Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica je s prostovoljci med drugim izvajala nabavo in distribucijo prehrambenih paketov, toplih obrokov in zaščitnih sredstev za najbolj ranljive skupine ljudi. Zagotavljali so tudi distribucijo medicinskih in ortopedskih pripomočkov, ki so jih zagotovili z donacijskimi sredstvi. Dnevno je bilo angažiranih okoli 15 prostovoljcev, skupaj pa 1110.

Več sto tisoč evrov tudi za pomoč drugim državam

Od 13. marca do 30. maja je pri aktivnostih na področju zaščite in reševanja sodelovalo 205.092 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, v povprečju 2596 na dan. Na državni, regijski in občinski ravni je bilo v aktivnosti v povezavi s covidom-19 dnevno angažiranih od 600 do 6400 pripadnikov sil in drugih.

Za pomoč evropskim državljanom, ki so ob izbruhu koronavirusa ostali v tretjih državah oziroma izven svoje države, je EU izvajala množično repatriacijo evropskih državljanov. Sofinancirali so prevozne stroške repatriacije v višini 75 odstotkov. Za potrebe repatriacije je bilo za več kot 420 letov aktiviranih 19 držav članic EU, dve sodelujoči državi v mehanizmu unije na področju civilne zaščite in Združeno kraljestvo. Do 29. maja je bilo iz 83 držav repatriiranih 83.956 oseb, od tega 74.673 državljanov EU.

Slovenija je pomagala tudi bilateralno. Severni Makedoniji je 3. aprila nudila gmotno pomoč v obliki osebnih zaščitnih sredstev - 100.000 mask in 100.000 rokavic (ocenjena vrednost: 110.000 evrov). Bosni in Hercegovini in Srbiji pa so sredi aprila materialno pomoč nudili prek mehanizma unije na področju civilne zaščite v obliki sredstev za nujno začasno namestitev v ocenjeni vrednosti po 133.000 evrov. Furlaniji - Julijski krajini pa so sredi aprila pomagali s 500 zaščitnimi oblekami.

Komuniciranje z javnostmi

Zaradi številnih vprašanj javnosti so za državljane vzpostavili klicni center, osrednjo kontaktno točko, na kateri so od 9. marca do 30. maja odgovorili na 46.885 klicev. To pomeni v 80 dneh povprečno 586 klicev dnevno.

V poročilu so se opredelili tudi do komuniciranja. Kot so navedli, so bile "zelo dobro sprejete novinarske konference" o aktualnem dogajanju. Dodali so še, da je število sledilcev vladne facebook strani marca naraslo z 8090 na 15.800, aprila se je število sledilcev skoraj podvojilo na 32.363, maja pa še naraslo na 40.873. Tudi število sledilcev na twitterju je v marcu zraslo s 65.500 na 73.600 in se v aprilu povečalo na 75.891 ter do konca maja na 76.700. Odprli so tudi instagram profil, kjer imajo 5612 sledilcev.