Epidemiologi NIJZ pod vodstvom Maria Fafangla so v sredo že tretjič razpravljali o možnosti obveznega cepljenja prebivalstva proti covidu-19. Prvič so to storili 16., nato pa še 26. septembra. Sprva so ocenili, da je uvedba obveznega cepljenja preuranjena, saj da je najprej treba počakati učinke uvedbe pogoja PCT (prebolelosti, cepljenosti in testiranosti). Slaba dva tedna pozneje pa so izpostavili pomislek, ali bi se ob uvedbi obveznega cepljenja dejansko povečala precepljenost.

"Obveznost cepljenja še ne pomeni, da se bo prebivalstvo za cepljenje v zadostni meri odločilo. Poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covid-19 bo lahko povzročil neugoden družbeni odziv in odklonilen odnos do vseh cepljenj in drugih javno zdravstvenih ukrepov," so zapisali direktorju NIJZ Milan Kreku. Uvedbi obveznega cepljenja ni naklonjen niti strokovni svet NIJZ.

Epidemiologi pogrešajo izvedbeni načrt

V svojem odgovoru za 24ur.com so svoje mnenje še podrobneje utemeljili. Pravijo, da je cepljenje pomemben javnozdravstveni ukrep, a epidemiološka stroka trenutno ne more podpreti uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19, "saj ni izdelan implementacijski načrt, ki bi njegovo izvedbo omogočil”, poudarjajo. Ob tem izpostavljajo pravno podlago, administrativne postopke, ukrepanje ob odklonitvi cepljenja in prepovedi. “Ker vprašanje izvedbe obveznega cepljenja ostaja neodgovorjeno, obstaja velika možnost, da obveza postane mrtva črka na papirju,” so prepričani.

Znova so namreč izpostavili vprašanje, ali bi takšna pomanjkljiva pravna ureditev res imela želeni učinek na povišanje precepljenosti. To vprašanje po njihovi oceni presega epidemiološko in širšo zdravstveno stroko.

Prepričani so, da je treba zaradi zapletenosti te teme v razpravo o obveznem cepljenju nujno vključiti tudi druge strokovnjake, kot so pravniki, strokovnjaki javnega zdravja, komunikologi, in doseči širši družbeni konsenz . "To je bilo izpostavljeno tudi na srečanju z ministrom za zdravje 23. decembra 2021," so navedli v odgovoru. Ob tem dodajajo, se je ob novi koronavirusni različici omikron vloga cepljenja nekoliko premaknila od obvladovanja prenos okužb k zaščiti zdravja posameznikov.

Izpostavili so še, da imajo države in njihovi prebivalci po svetu različen odnos do cepljenja, različno zmogljive zdravstvene sisteme ter različno družbeno in politično kulturo pri sprejemanju ključnih odločitev, zato namere uvedbe obveznega cepljenja v Sloveniji ni mogoče primerjati in enačiti z drugimi državami. Spomnili so tudi, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) posvarila pred dolgoročnimi posledicami uvedbe obveznega cepljenja.

Za konec pa so zatrdili še, da je NIJZ neodvisna strokovna institucija, ki sprejema strokovne odločitve, in ne političnih.

Na predlog NIJZ

In zakaj je mnenje NIJZ glede možnosti obveznega cepljenja sploh pomembno? To je namreč inštitucija, ki po zakonu o nalezljivih boleznih predlaga, da se posamezno bolezen uvrsti na seznam tistih, za katere se izvajajo posebni ukrepi, med njimi tudi obvezno cepljenje.

Ni pa v zakonu navedeno, kateri del NIJZ mora podati tak predlog. Tako bi se denimo teoretično lahko zgodilo, da bi se za takšno potezo odločil kar direktor NIJZ Krek.

Vse več pozivov k uvedbi obveznega cepljenja

V zadnjem času so se sicer okrepile pobude in pozivi k uvedbi obveznega cepljenja. Nazadnje je to storil strokovni svet UKC Ljubljana v sredo. Kot so zapisali, so takšno odločitev so sprejeli zaradi interesa in trpljenja vseh covidnih in necovidnih bolnikov, ki traja dve leti in mu ni videti konca. Uvedbo obveznega cepljenja pa je podprl tudi kolegij infektologov UKC Ljubljana.

K uvedbi obveznega cepljenja so v preteklosti pozvali tudi v Slovenskem zdravniškem društvu, k razmisleku o takšni odločitvi je večkrat pozvala tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Tudi minister za zdravje Janez Poklukar je v sredo za 24UR dejal, da "po več pozivih Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje minister za zdravje še vedno čaka pozitiven odgovor NIJZ". Poklukar je očitno v zadnjem času zavzel nekoliko drugačno stališče kot v preteklosti. Denimo še v začetku septembra je v pogovoru za STA  ob vprašanju možnosti uvedbe obveznega cepljenja vsaj za nekatere skupine ljudi opozoril, da se je treba zavedati posledic takega ukrepa in odgovoriti na vprašanje, kako ukrepati potem proti tistim, ki se kljub obveznosti ne bodo cepili. Tako se trudijo sprejemati takšne ukrepe in odloke, ki so izvedljivi, in ne bi dodatno zaostrovali razmer v družbi, je takrat povedal.

Mnenje glede obveznega cepljenja pa je sčasoma, tudi ob zaostrovanju epidemiološke situacije v državi, spreminjala svetovalna skupina za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar. Kot je razvidno iz zapisnikov skupine, so bili 20. septembra mnenja, da pogoj PCT še vedno dopušča svobodno izbiro glede cepljenja, teden pozneje je bilo prevladujoče stališče skupine, da se ne zaostruje z obveznim cepljenjem, saj bi prisila naredila še večjo polarizacijo v družbi.

Še teden pozneje, 4. oktobra, pa je svetovalna skupina sklenila, da je najbolj učinkovit ukrep proti covidu-19 cepljenje, pri čemer so se zavzeli za obvezno cepljenje za starejše od 50 let. Odtlej svetovalna skupina zagovarja to stališče, saj da je obvezno cepljenje strokovno upravičeno. 

Epidemiologi v sredo tudi o morebitni uvedbi PC-pogoja

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah 24ur.com so se epidemiologi v sredo opredeljevali tudi do morebitne uvedbe PC-pogoja, torej da negativen test na okužbo z novim koronavirusom ne bi bil več veljaven za udejstvovanje v javnem življenju. A naj bi bili tudi do tega odklonilno razpoloženi, saj prebolelost in cepljenje ne zagotavljata zadostne zaščite pred okužbo z novo različico omikron, ki se širi po državi. Ob tem poudarjajo, da seveda pa cepljenje še naprej ščiti pred hudim potekom bolezni.

Po njihovem mnenju mora ostati testiranje prioritetno, z vidika omejevanja širjenja okužb pa bi bil po njihovem mnenju smiselno zagotoviti prosto dostopno samotestiranje za celotno prebivalstvo.