Vlada naj primarno omogoči odpiranje turizma in gostinstva

Odbor je na predlog koalicije vladi priporočil, naj takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, primarno omogoči odpiranje turizma in gostinstva, naj si še naprej prizadeva za zagotavljanje dodatne pomoči panogi ter naj preuči primere dobrih praks odpiranja turistične in gostinske dejavnosti v drugih državah EU in sprejme primerljive in strokovno utemeljene ukrepe na tem področju.

Gospodarskemu ministrstvu je priporočil, naj si z namenom okrevanja in tujim potrošnikom dostopnejše ponudbe prizadeva za bolj enoten in predvidljiv režim prehajanja notranjih in zunanjih meja EU. Ministrstvo in službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pozval, da pospeši aktivnosti za izvedbo 36,2 milijona evrov vrednega drugega javnega poziva za sofinanciranje obratovalnih stroškov mikro, malih in srednjih podjetij v gostinstvu in turizmu.

Sprejeta sta bila predloga sklepov LMŠ, da odbor vladi priporoča, naj podjetjem, ki so bila od 13. marca 2020 zaprta, omogoči pomoč v obliki enkratnega nadomestila izpada prihodka z upoštevanjem obdobja zaprtja dejavnosti in naj prouči možnost subvencioniranja izplačila regresa tistim subjektom, ki ne smejo opravljati dejavnosti.

Kot so sporočili iz LMŠ, že od samega začetka sprejemanja protikoronskih ukrepov opozarjajo na zapostavljenost podjetij, ki delujejo v panogah gostinstva, turizma in industrije srečanj. "Gre za podjetja, ki so v skladu z vladnimi odloki morala kot prva ustaviti svoje delovanje in bodo med zadnjimi, ki bodo lahko spet začela delovati," so opozorili. 

Prepričani so, da bi bila za podjetja, ki so bila z odlokom zaprta, najboljša in hkrati tudi enostavna in hitro izvedljiva, enkratna finančna spodbuda v obliki delnega nadomestila izpada prometa, s čimer bi jim ob vnovičnem odprtju zagotovili sredstva za zagon. Pred razpravo so poudarili še, da mora biti vladna komunikacija z vsemi deležniki bolj jasna, transparentna in usklajena. 

Han: Ta elastika se nateguje enkrat bo počila

"Naša pobuda ne temelji na neki opozicijski drži, pač pa na zdravem razumu in poznavanju tega, kar je v gostinstvu in turizmu dejansko dogaja," je dejal poslanec SD Matjaž Han, ki se je za oddajo 24UR ZVEČER javil iz Radeč, ki so v rumeni fazi. "Gostinstvo in turizem sta v preteklem letu v gospodarskem segmentu gotovo plačala najvišjo ceno," je prepričan. Dejal je, da so zelo veseli, da so se pod epidemiološkimi pravili odprle terase gostinskih lokalov, a pojasnil kaj to pomeni v praksi. "V Radeče, sicer hvala bogu, prihajajo ljudje iz drugih občin. Gredo na izlet, da lahko spijejo kavo na terasi," je dejal. 

"Ne razumem, zakaj en Laščan, ki je iz Radeč oddaljen 15 kilometrov, ne more popiti kave v svojem priljubljenem lokalu v Laškem. To se mi zdi nerazumsko in zelo slabo za gostinstvo," je prepričan. Spregovoril je tudi o drugi pobudi njihove stranke. "Gostilne, ki na primer prodajajo pice, ne smejo prodati tudi pločevinke piva, medtem ko trgovine pivo lahko prodajajo. Potem pa ljudje to pločevinko piva nedostojanstveno spijejo ob pločniku, na neki klopci ali smetnjaku. Gostinski lokali in terase pa samevajo," je dejal in dodal, da moramo začeti gledati razumsko.  

"Gospod Počivalšek izhaja iz tega segmenta gospodarstva. Delal je v turizmu in verjamem, da zadeve zelo dobro pozna in ve, kaj se dogaja na terenu," je dejal Han. "Veste, ta elastika se nateguje in nateguje in ta elastika bo enkrat počila," je prepričan. Pojasnil je, da je gostinstvo v zadnjem letu izgubilo veliko delovnih mest in izpostavil, da se na nepremičninskih portalih številni lokali že prodajajo po minimalnih cenah.  

"Država bo morala začeti te zadeve postopoma reševati," je prepričan. Dejal je, da se lahko v državi vsi cepimo, a cepiva, ki bo ljudi lahko ozdravil psihološko, ni. "Pobude, ki jih dajemo mi in jih dajejo drugi, vlada naj ne smatra kot neke opozicijske drže in nagajanj, pač pa kot realen pogled in zdrav razum," je dejal. Poudaril je še, da v Radečah lokali delujejo že tri dni in da državljani upoštevajo ukrepe. "Vse funkcionira in gostinci so nasmejani. Jaz vem, da to zanje ni dovolj, vendar smo na pravi poti. Za božjo voljo naj vlada začne pomagati," je dodal.

Slovenski gostinci želijo delati čim prej pod čim boljšimi pogoji

"Slovenski gostinci si želimo delati čim prej in pod čim boljšimi pogoji," pa je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. Dodal je, da pri tem ne želijo širiti okužb in biti tvegana dejavnost. Pojasnil je, da do zdaj še ni bila predstavljena nobena študija o tem, zakaj so bili med prvimi zaprti, in bodo zadnji odprti. "Medtem ko največji del gospodarstva še vedno dela, proizvodne hale z več stotimi zaposlenimi. Vse se prebuja, samo gostinstvo ne," je dejal. 

"Vladi smo predlagali, naj sprejeme ukrepe, ki so nujno potrebni, da tej panogi zagotovimo obratna sredstva, neko spodbudno okolje in ukrepe, ki bodo zadostili, da se gostinstvo in turizem pobereta iz te krize," je povedal. "Sicer pa bo okrevanje dolgotrajno," je še pripomnil. Odprto pismo so že pred dvema tednoma naslovili tudi na ministra Zdravka Počivalška, a do njega še niso prišli. 

Predstavniki delodajalcev pozvali k specifičnim ukrepom v PKP 9

Predstavniki delodajalcev v dejavnosti so pozvali k specifičnim ukrepom v devetem protikoronskem zakonu. Za dosedanje ukrepe so hvaležni, menijo pa, da bi bilo treba spremeniti pogoje, saj je veliko subjektov ostalo brez pomoči. Med drugim predlagajo znižanje DDV za panogo, 100-odstotno nadomestilo plače za čakanje na delo, višji delež kritja stroškov, spodbudo v višini pet odstotkov predlanskega prometa, podaljšanje moratorija na odplačilo posojil še za 12 mesecev in razširitev veljavnosti turističnih bonov na druge segmente, ne le na nastanitev.

Predvsem bi želeli vnaprej vedeti, na katere ukrepe lahko računajo in kako dolgo ter okvirno kdaj se bodo odprle nastanitve, da lahko pripravijo objekte in lahko začnejo s trženjem, predvsem v tujini.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec je opozorila, da so številni odpuščeni delo našli v drugih dejavnostih - kar bi lahko pomenilo, da bo ob poskusu zagona pomanjkanje ustreznih izkušenih delavcev.

Za panogo letos predvidenih še okoli 320 milijonov evrov pomoči

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je predstavil podatke o upadu v panogi in doslej sprejete ukrepe ter med drugim navedel, da je država panogi namenila 312 milijonov evrov nepovratne pomoči, za letos je predvidenih še okoli 320 milijonov evrov. Napovedati, kdaj se bodo lahko dejavnosti odprle, je nemogoče, saj bo to odvisno od epidemiološke slike, je dejal in podal podatke o zaprtju tudi po drugih državah, ki imajo precej boljše epidemiološko stanje. Dialog o ukrepih teče, je zagotovil, na ministrstvu spremljajo razmere in proučujejo prilagoditve ukrepov.

Zajc pričakuje, da se bodo turisti odločali za bližnje destinacije in individualna doživetja, kar lahko Slovenija izkoristi. Slovenska turistična organizacija (STO) se je temu že prilagodila in izvaja promocije na bližnjih trgih, je povedala Ana Savšek iz STO.

"Ali se 'hecate'?"

"Ali se 'hecate'?" je bil večkrat ponovljen odziv iz opozicije na predlog sklepa koalicije, da je bila pomoč gostinstvu in turizmu učinkovita in pravočasna ter da je pomembno prispevala k ohranitvi delovnih mest. Če bi bila, panoga namreč ne bi bila v takšnih težavah, je bila kritična opozicija, koalicija pa je zagovarjala sprejete ukrepe, ki da so rešili veliko podjetij in delovnih mest.

Edvard Paulič (LMŠ) je poleg omenjenih dveh sklepov, ki sta bila sprejeta, med drugim predlagal tudi, naj se za eno leto podaljša možnost moratorija na odplačilo posojil, naj se zagotovi, da se ukrepi aktivne politike zaposlovanja in pomoč po interventnih zakonih ne izključujejo, in naj država subjektom, ki prostorov ne najemajo pri državi ali občinah, ampak pri drugih pravnih osebah krije stroške najemnine.

Soniboj Knežak (SD) je bil zadovoljen, da so lahko slišali mnenja iz panoge, in napovedal, da bodo preklicali zahtevo za sklic seje na isto temo, ki bi bila prihodnji teden. Marko Bandelli (SAB) je vladne ukrepe označil za "fiasko" resornega ministra. Poudaril je, da zaradi postavljenih pogojev mikro in mala podjetja niso bila deležna državne podpore. SAB je neuspešno predlagala, da bi država gostincem povrnila stroške zalog, ki jim je med zaprtjem v drugem valu pretekel rok uporabe.

"Katerakoli vrednost finančne pomoči bo prevelika in premajhna, odvisno od perspektive," je Robert Polnar (DeSUS) razpravljal o tem, ali zagotoviti dodatno pomoč. Navedel je podatke o tem, koliko denarja je bilo namenjenega posameznim ukrepom, ter o realizaciji državnega proračuna za člani in pričakovanjih za letos ter se vprašal, kakšen je še fiskalni prostor za ukrepanje. Menil je, da je na mestu povečevanje kupne pomoči in se pri tem zavzel za to, da bi za turistične bone namenili več sredstev in razširili nabor storitev, za katere se lahko uporabijo.

Tudi Gregor Perič (SMC) se je vprašal se je, koliko še nameniti za pomoč, in pri tem poudaril, da se je treba osredotočiti predvsem na ohranjanje delovnih mest. Glede primerjave z drugimi državami, npr. Avstrijo, je dejal, da je treba upoštevati, kakšen je BDP oz. moč gospodarstva. Ob pozivih k sproščanju ukrepov je poudaril, da mora biti predvsem varno, da se ne bi znova povečalo število okužb in bi prišlo do novega zapiranja.

Andrej Černigoj (NSi) se je glede nadaljnjega ukrepanja zavzel za razmislek o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) v panogah, ki so najbolj prizadete. Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je zavrnila očitke opozicije, da so ukrepi niso bili pravočasni in učinkoviti, in dejala, da bi se marsikatero podjetje brez pomoči zaprlo.

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi morali imeti razpravo o stanju po panogah že veliko prej ter da bi morali zagotoviti 100-odstotno nadomestilo plače za čakanje na delo in predvsem 100-odstotno nadomestilo v primeru bolniške odsotnosti zaradi okužbe s koronavirusom, saj da ljudje hodijo bolni na delo in se epidemija širi. Meira Hot (SD) je dejala, da bi morala vlada predstaviti terminski načrt, kdaj bodo lahko začeli turistični delavci ponovno delati, saj da se dejavnosti, kot je hotelirstvo, ne da zagnati z danes na jutri.