Nov črni mejnik: po svetu umrlo že 2,5 milijona covidnih bolnikov

Število smrtnih žrtev novega koronavirusa je po svetu preseglo 2,5 milijona, kažejo podatki ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. Točna številka po njihovih navedbah kaže 2.501.626, medtem ko bo po informacijah nemškega Inštituta Roberta Kocha ta mejnik presežen vsak čas.

Odzivi držav na spopadanje s pandemijo covida-19 in morebitnim prihodom tretjega vala, so sicer zelo različni. Nekatere države ukrepe za omejitev širjenja okužb še zaostrujejo, medtem ko jih druge sproščajo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji seji vlade uvodoma dejal, da so se odločili za nadaljnjo omilitev protikoronskih ukrepov, kljub temu da se od minulega četrtka povečuje število novih okužb z novim koronavirusom. Dodal je, da bodo podrobnosti omilitve ukrepov predstavili na petkovi novinarski konferenci nacionalnega štaba civilne zaščite.

Štab civilne zaščite Dubrovaško-neretvanske županije pa bo medtem na nacionalni štab apeliralo ravno nasprotno - da gostinske terase ostanejo zaprte zaradi slabe epidemiološke slike, je dejal poveljnik Joško Cebalo.

Na Hrvaškem danes sicer mineva natanko leto dni od prvega primera okužbe z novim koronavirusom. Nacionalni štab civilne zaščite je medtem sporočil, da so v zadnjih 24 urah ob 6433 opravljenih testih potrdili 544 novih okužb. Umrlo je 12 bolnikov s covidom-19.

Danes objavljeno število novih okužb je nekoliko višje kot prejšnji četrtek, ko so ob 6072 opravljenih testih potrdili 365 okužb. Četrtek pred tem je bilo ob 5930 testih 516 novih okužb. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v minulih 24 urah v Primorsko-goranski županiji 45 novih okužb. Iz Istrske županije poročajo o štirih novih primerih.

Na Hrvaškem je trenutno 2933 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 790 covidnih bolnikov, od katerih jih 70 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. V samoizolaciji je 11.869 ljudi. Doslej so opravili 1.327.769 testov in okužbo potrdili pri 241.592 ljudeh. Umrlo je 5489 covidnih bolnikov. Okrevalo je 233.170 obolelih, je še objavil hrvaški štab.

V Avstriji z vsakim dnem več okužb, a je zaprtje po besedah Kurza izgubilo smisel

Kot na svoji spletni strani poroča avstrijski časnik Kronen Zeitung, je v Avstriji trenutno več kot 17.500 ljudi aktivno okuženih, 636 več kot dan pred tem. Kljub negativnemu trendu pozitivne novice, vsaj zaenkrat, prihajajo iz avstrijskih bolnišnic. Tam se trenutno zaradi covida-19 zdravi 1323 ljudi, od tega jih 256 potrebuje intenzivno nego. Število hospitaliziranih bolnikov se tako iz dneva v dan zmanjšuje, tako da iz bolnišnic po dolgem času znova poročajo o nekaterih prostih posteljah na covidnih oddelkih, piše časnik.

Tudi v severni sosedi prav danes mineva leto dni, odkar so tam potrdili prvo okužbo z novim koronavirusom, in sicer pri nekem italijanskem paru v Innsbrucku. Od takrat so se spopadli z dvema valoma epidemije in preživeli tri stroga zaprtja ter po podatkih časnika Kronen Zeitung skupno potrdili okoli 450.000 okužb in skoraj 8500 smrti zaradi covida-19.

Prve okužbe v Avstriji niso bile presenečenje, saj so jih pred tem potrdili v več evropskih državah, a že kmalu zatem, v prvi polovici marca, je udarila afera Ischgl. To smučarsko središče na Tirolskem je namreč postalo žarišče hudega izbruha virusa, ki so ga nato številni domači in tuji smučarji, ki so se v strahu in pogosto okuženi vračali domov, razširili daleč naokoli.

Na posebnem vrhu, namenjenemu razpravi o možnostih dodatnega sproščanja omejitev, medtem danes razpravljajo vodilni predstavniki avstrijskega gospodarstva in politike. Avstrijska vlada bo o tem odločala v ponedeljek, pri čemer se lahko odloči ali za zaostritev ali pa morda tudi za omilitev sedanjih protikoronskih ukrepov. Pri tem je pozornost usmerjena predvsem na gostinstvo.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sicer v sredo zvečer v televizijskem pogovoru za nemški časnik Bild pojasnjeval, zakaj se je Avstrija za razliko od Nemčije – ta ima dvakrat nižjo vrednost incidence od naših severnih sosedov, pa kljub temu ohranja strogo zaprtje – pred dvema tednoma in pol odločila za vnovično odprtje številnih trgovin, storitev in šol.

Kot je dejal, je postalo v Avstriji očitno, da po šestih tednih zaprtja to preprosto nima več nekega učinka. Ljudje so se vse manj držali pravil, vse več dejavnosti, ki so bile na papirju prepovedane, se je selilo v zasebno sfero. "Zaprtje, pri katerem nihče ne sodeluje, pa seveda nima nobenega smisla," je ocenil Kurz in izrazil razumevanje, da so ljudje po letu dni boja z epidemijo utrujeni in frustrirani.

Obenem je izpostavil strategijo množičnega testiranja prebivalstva, na katero zdaj stavijo in v okviru katere tedensko testirajo dobro četrtino prebivalstva. "Več ljudi kot testiramo, več pozitivnih lahko umaknemo iz stikov, da ne okužijo še drugih," je poudaril kancler in dodal, da število novih okužb resda narašča, a vendarle ta porast s testiranjem upočasnjujejo in ga imajo pod nadzorom, obenem pa previdno odpravljajo določene omejitve in ljudem omogočajo več svobode.

Kot je še nadaljeval, lahko številne dejavnosti ostanejo odprte tudi v tretjem valu, vprašanje je le, kako hud in kako hiter bo ta. Zato po drugi strani tudi ponovnega zaprtja ni mogoče izključiti. "To je tekma s časom in z vsako osebo, ki bo cepljena, bomo majhen korak bližje normalnosti." V Avstriji so sicer doslej izvedli okoli 536.000 cepljenj proti okužbi z novim koronavirusom.

V Italiji zaskrbljenost zaradi vse več okužb s koronavirusom

V Italiji pa vlada zaskrbljenost, ker že več dni narašča število novih okužb z novim koronavirusom - danes so jih našteli skoraj 20.000. Nazadnje so okužbe takšne številke dosegale v prvi polovici januarja. Število smrtnih žrtev covida-19 ostaja relativno stabilno, danes je umrlo nekaj več kot 300 ljudi.

Po skoraj štirih tednih dokajšnje stabilnosti so podatki za teden od 17. do 23. februarja pokazali obrnjen trend - v primerjavi s predhodnim tednom se je število novih okužb v državi povišalo za približno 10 odstotkov, je danes posvarila neodvisna zdravstvena organizacija Gimbe. To naj bi bil znak hitrega širjenja bolj nalezljivih različic novega koronavirusa, kažejo ugotovitve strokovnjakov iz organizacije.

Posebne skrbi politikom in virologom povzročajo nekatera žarišča okužb, med drugim na Južnem Tirolskem, na območju okrog Perugie v Umbriji, pa tudi okoli Brescie in pri Bergamu v Lombardiji.

Prav v Lombardiji in Benečiji (Venetu) je pred približno letom dni izbruhnil prvi val epidemije. Zaradi tega so številni z nelagodjem sprejeli novico, da je število novih okužb prav v Lombardiji danes znašalo kar 4200; v sredo jih je bilo okoli 3300.

Vlada v Rimu je nedavno podaljšala veljavnost trenutnih omejitvenih ukrepov, a številni prebivalci države pravil o prepovedi druženja ne upoštevajo več in se marsikje v skupinah zbirajo na javnih mestih.

Madžarska z več kot 4000 okužbami dnevno podaljšuje protikoronske ukrepe

Na Madžarskem so v minulih 24 urah potrdili 4385 novih okužb z novim koronavirusom. To je bistveno več kot v minulih dneh in pritrjuje ocenam, da je državo dosegel tretji val pandemije. Vodja kabineta premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas je zato danes sporočil, da bo vlada sedanje omejitve podaljšala vsaj še do 15. marca.

Že vse od decembra število novih okužb na Madžarskem ni bilo tako visoko, kot je sedaj. Aktivno okuženih je trenutno več kot 84.000 ljudi. V bolnišnicah se medtem zdravi 4836 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 411 na ventilatorjih. V minulih 24 urah je sicer zaradi te bolezni umrlo še 120 ljudi, s čimer je skupno število umrlih naraslo na 14.672.

Kot je opozoril Gulyas, je tretji val pandemije Madžarsko hudo prizadel in številke bi se lahko v prihodnjem tednu, dveh še "dramatično poslabšale", tudi zaradi širjenja novih različic virusa. V vsakem primeru bosta naslednja dva tedna po njegovih besedah "posebej težka".

Na Madžarskem sicer prebivalstvo proti okužbi z novim koronavirusom cepijo s kar petimi cepivi - poleg treh, ki jih je odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema) in se uporabljajo po vsej Evropski uniji, še z ruskim Sputnikom V ter po novem tudi s cepivom kitajskega podjetja Sinopharm. Doslej naj bi cepili dobrih 508.000 ljudi, od tega 211.000 z dvema odmerkoma.

V BiH opazen porast okužb z novim koronavirusom, zapleta se z dostavo cepiv

V Bosni in Hercegovini (BiH) so danes poročali o naglem porastu dnevnih okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so potrdili 757 novih okužb, kar je skoraj dvakrat več, kot je bilo povprečje v zadnjih treh tednih. V državi, kjer množičnega cepljenja proti covidu-19 še niso začeli, se medtem zapleta pri dostavi cepiv.

Po opravljenih nekaj več kot 3000 testih so v zadnjih 24 urah potrdili 542 okužb v Federaciji BiH, 202 pa v Republiki srbski in 18 v distriktu Brčko. Umrlo je še 11 covidnih bolnikov. V državi so doslej potrdili več kot 125.000 okužb, umrlo pa je več kot 5000 covidnih bolnikov.

Epidemiologi v BiH že več dni opozarjajo, da se po stabilnem obdobju v januarju okužbe znova širijo. Menijo, da je to posledica manjšega spoštovanja veljavnih ukrepov.

Krizni štab Federacije BiH je v sredo uvedel nove omejitve, medtem ko gostinski obrati in vse storitvene dejavnosti ostajajo odprte. Na deset ljudi so omejili zasebna zbiranja, na 25 ljudi pa udeležbo na pogrebih. V gostinskih obratih so prepovedali živo glasbo.

Inšpekcijskim službam in policiji so naročili povečanje nadzora nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih in na prostem.

Do porasta okužb prihaja, medtem ko država še ni dobila niti enega odmerka od 1,23 milijona plačanih odmerkov cepiv proti covidu-19 zahodnih proizvajalcev preko mednarodne pobude Covax in 900.000 odmerkov s pomočjo EU.

Čeprav je zunanja ministrica Bisera Turković v sredo napovedala, da bo v državo v prihodnjih dneh prišlo prvih 100.000 odmerkov cepiv v okviru predpristopne pomoči Evropske unije, je ministrstvo za civilne zadeve danes sporočilo, da so se pojavili novi problemi.

Ameriški farmacevtski velikan Pfizer naj bi postavil nove pogoje za dostavo cepiva, ki so ga kot prvega pričakovali v Sarajevu. Predsedujoči svetu ministrov BiH Zoran Tegeltija je dejal, da jim želi Pfizer zaračunati višjo ceno od tiste, ki so jo plačali. Meni, da gre za zavlačevanje in da želijo cepivo prodati drugim po višji ceni.

Gre za cepivo, ki bi ga država morala prejeti v marcu v okviru pobude Covax. Lokalni mediji so v sredo poročali, da je pobuda 29. januarja BiH obvestila, da bo prejela 23.400 odmerkov Pfizerjevega cepiva, če bo izpolnila vrsto pogojev, ki da jih doslej še ni. Po podatkih Pfizerja še ni zagotovila ustreznih pogojev za skladiščenje cepiva, ki se izvaja pri izredno nizkih temperaturah, izpolnila pa ni tudi nekaterih pravnih pogojev, poroča portal Balkaninsight.

V BiH so doslej začeli le simbolično cepljenje in to samo v Republiki srbski, ki je prejela okoli 2000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V. Oblasti Republike srbske so z Rusijo sklenile dogovor o nakupu 400.000 odmerkov cepiva, a pričakovanih 100.000 odmerkov do konca februarja še niso prejeli.

V Nemčiji po novem hitri testi za domačo uporabo in razprave glede cepljenja

Čeprav so epidemiološke razmere v Nemčiji boljše kot v večini drugih evropskih držav, tudi tam število okužb z novim koronavirusom kljub strogim ukrepom narašča, oblasti pa posebej skrbi širjenje novih različic. V državi s 83 milijoni prebivalcev zdaj računajo na nove teste in cepljenje, a slednje zaenkrat ne poteka tako hitro, kot bi lahko. Po podatkih inštituta Roberta Kocha (RKI) je število novih okužb v tedenski primerjavi v Nemčiji občutno naraslo. V zadnjem dnevu so jih potrdili 11.869, kar je 1662 kot minuli četrtek. Tudi sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev na zvezni ravni danes znaša 61,7, še v sredo je bila 59,3.

V Nemčiji sicer ostaja v veljavi večina ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Tako so še naprej zaprte restavracije ter nenujne trgovine in storitve. So pa v desetih od 16 nemških dežel ta teden v šolske klopi znova sedli učenci, ki so bili dva meseca doma. V večini šol sicer pouk v učilnicah poteka le za mlajše učence.

Nemški regulatorji so medtem v sredo prižgali zeleno luč prvim trem hitrim antigenskim testom na novi koronavirus za domačo uporabo, kakršne že množično uporabljajo v Avstriji. Gre za dva testa kitajskih proizvajalcev in enega ameriškega. Kot je v sredo v bundestagu dejal nemški minister za zdravje Jens Spahn, oblasti upajo, da bo mogoče s pomočjo teh testov ljudem vrniti vsaj delček normalnosti in svobode. A obenem je pozval k potrpežljivosti, saj bo vsaj v prvi fazi število teh težko pričakovanih testov omejeno.

Prvi testi bodo na policah trgovin že v nekaj dneh, je ločeno za nemško javno televizijo ZDF v sredo pojasnil Spahn, a koliko točno jih bo na voljo in koliko bo treba zanje odšteti, še ni povsem jasno. Že kmalu naj bi sicer nemški regulatorji dovolili uporabo še drugih tovrstnih testov, tako da jih bo iz tedna v teden več.

Kot sicer na svoji spletni strani poroča nemški Spiegel, strokovnjaki dvomijo v učinkovitost teh testov. "Bojimo se, da zaradi napačnega občutka varnosti ob teh hitrih testih ljudje ne bodo več tako resno jemali zajezitvenih ukrepov in da se bo, tudi zaradi bolj nalezljivih različic, število okužb močno povečalo," omenjeni časnik navaja glavnega zdravnika inštituta za laboratorijsko medicino v Stuttgartu Matthiasa Ortha.

Nemška vlada je prav tako v sredo sporočila, da razmišlja o uvedbi kazni v višini kar 25.000 evrov za tiste, ki bodo - namesto da bi počakali, da pridejo na vrsto - vrsto preskočili in si predčasno zagotovili cepljenje proti covidu-19. Da vlada kanclerke Angele Merkel resno razmišlja o tovrstni spremembi zakonodaje za zajezitev novega koronavirusa oziroma o bistveni zaostritvi kazni je v sredo poročala medijska skupina RND. Med ljudmi, ki so jih doslej zasačili, da so se cepili preko vrste, so med drugim župani in drugi lokalni politiki, duhovniki, policisti in reševalci.

Spahn je sicer že nekaj časa tarča kritik, ker naj bi cepljenje proti covidu-19 v Nemčiji potekalo prepočasi, obenem pa se je razvila ostra razprava, koga naj bi cepili prej - gre predvsem za dilemo med vzgojitelji in učitelji na eni ter ljudmi z drugimi boleznimi na drugi strani.

Težava trenutno ni toliko, da je cepiva premalo, ampak to, da ga - še posebej cepiva proizvajalca AstraZeneca - dežele ne porabljajo dovolj hitro. Po podatkih Spahnovega ministrstva so tako 16 zveznim deželam razdelili že več kot 1,4 milijona odmerkov cepiva AstraZenece, do torka pa je bilo po podatkih RKI porabljenih le 239.000 odmerkov. Po besedah Spahna za ZDF naj bi imele dežele kapaciteto do 300.000 cepljenj dnevno, a dejansko jih opravijo polovico manj.

RKI je medtem tudi objavil ugotovitve raziskave, po kateri naj bi pri skoraj polovici prebivalstva, starejšega od 15 let, obstajalo povečano tveganje za hujši potek covida-19 - ali zaradi starosti ali pa zaradi bolezni, ki jih že imajo. To pomeni 36,5 milijona Nemcev, od tega jih je pri več kot 21 milijonih tveganje ne le povečano, ampak visoko.

Češka prepoveduje potovanja v več afriških in južnoameriških držav

Češko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da bo prepoved potovanja z nekaterimi izjemami veljala od 26. februarja do 11. aprila. Prepoved potovanj velja med drugim za Bocvano, Brazilijo, Južno Afriko, Kenijo, Malavi in Tanzanijo, vključno z Zanzibarjem.

Na Češkem so intenzivni oddelki zaradi hitrega naraščanja števila novih okužb in števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno bolnišnično nego, na robu zmogljivosti. Češka je po številu novih okužb na 100.000 prebivalcev v minulih 14 dneh – ta incidenca se nevarno približuje 1000 – v pandemiji ne le najhuje prizadeta država v EU, ampak tudi na svetu.

Po podatkih Worldometra se je doslej na Češkem z novim koronavirusom okužilo 1.037.430 ljudi, umrlo pa je 19.682 covidnih bolnikov.

Na pomoč je, vsaj simbolično, tej državi priskočil Izrael, ki ji je podaril 5000 odmerkov cepiva proizvajalca Moderna. To je potrdil češki zunanji minister Tomaš Petriček. Cepivo je že v rokah češke vojske in na poti iz Izraela v Prago. Z njim naj bi cepili 2500 vojakov, ki pomagajo bolnikom s covidom-19 v bolnišnicah.

Šlo naj bi za "simbolično darilo" za diplomatsko podporo judovski državi, potem ko je češka vlada pred nekaj dnevi sporočila, da bo 1. marca v Jeruzalemu odprla že dolgo načrtovano izpostavo češkega veleposlaništva v Izraelu. Samo veleposlaništvo sicer ostaja v Tel Avivu. Kot dodaja, Češka že dolgo zasleduje proizraelsko politiko, še posebej je po tem znan češki predsednik Miloš Zeman, ki je med drugim navijal za popolno selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Za pomoč v pandemiji hudo prizadeti Češki se je danes odločila tudi Francija in ji dala na razpolago cepivo iz svojega deleža v okviru skupne nabave cepiv v državah članicah EU. Gre za 100.000 odmerkov cepiva podjetij BionTech in Pfizer, je sporočil češki premier Andrej Babiš in to pozdravil kot "dejanje solidarnosti". Cepivo naj bi Pragi dostavili v sredini marca. Šlo naj bi sicer za neke vrste posojilo, ki bi ga Češka vrnila Franciji, ko ji bodo razmere to omogočale.

V Bolgariji ukinili prednostne sezname in cepljenje proti covidu-19 omogočili vsem

Bolgarska vlada je zaradi slabega odziva na cepljenje proti covidu-19 med rizičnimi skupinami cepljenje omogočila vsem, vendar pa se je treba najprej prijaviti. Pred bolnišnicami v Sofiji so se tako ta konec tedna vile dolge čakalne vrste tistih, ki se želijo cepiti, med njimi so bili tudi številni mladi.

Za cepljenje se je odločila manj kot tretjina tistih, ki so bili uvrščeni na prednostne sezname. Na seznamu prvih dveh prednostnih skupin, med katerimi so bili zdravniki, medicinsko osebje in učitelji, je bilo 355.000 ljudi, vendar se jih je za cepljenje odločilo manj kot 100.000.

Bolgarska vlada je v petek sporočila, da bodo nekatere bolnišnice s cepivom AstraZenece cepile vse, ki bodo to želeli, vendar se morajo za to najprej prijaviti. Odločitev o odpravi prvotnih prednostnih seznamov je bila v Bolgariji sprejeta po tem, ko so v državi zabeležili najnižjo stopnjo precepljenosti prebivalstva proti covidu-19 v Evropski uniji, kar je predvsem posledica zaskrbljenosti prebivalstva zaradi neželenih učinkov cepiva ter naraščajočega nezaupanja v vlado in njene institucije.

"Razmere so se korenito spremenile. Pred tem smo morali ljudi prositi za cepljenje. Zdaj so ekipe zelo zasedene," je dejala Sylvia Tcholakova, vodja poliklinike ene največjih bolnišnic v prestolnici. Kljub dolgim vrstam konec tedna so se do torka te precej skrajšale, cepljenje pa poteka brez težav. V Bolgariji je bilo doslej proti covidu-19 cepljenih 150.000 ljudi oziroma 2,1 odstotka prebivalstva.

V Rusiji pocenili cepivo Sputnik V

Rusija je prodajno ceno svojega cepiva proti covidu-19 Sputnik V znižala za polovico, na 866 rubljev (približno 9,60 evra). Cena je podvržena državnemu nadzoru, ker je cepivo na seznamu življenjsko pomembnih zdravil, je danes sporočila ruska vlada. Ob tem pa poudarja, da nova cena velja zgolj za Rusijo.

"Znižanje cene je bilo mogoče zahvaljujoč razvoju in optimizaciji industrijske proizvodnje cepiva. Obenem so se z začetkom množičnega cepljenja bistveno povečale proizvodne količine. Tudi zato je Sputnik V postal ugodnejši," je sporočila vlada.

Rusko cepivo proti covidu-19 je bilo prvo na svetu, ki je lani poleti dobilo zeleno luč za širšo uporabo, čeprav še niso bili znani rezultati vseh faz kliničnih testiranj.

Rusija cepivo prodaja tudi v tujini. Glede na podatke pristojnega sklada so cepivo doslej registrirali v 36 državah. Na njegovo ceno v posamezni državi vplivajo različni dejavniki, znašala pa naj bi največ 10 ameriških dolarjev (8,2 evra) na odmerek, piše na spletni strani cepiva, ki ga je razvil inštitut Gamaleja, financiral pa državni sklad RDIF.

Velika Britanija znižala stopnjo ogroženosti zaradi covida-19

Velika Britanija je danes znižala doslej veljavno najvišjo raven ogroženosti zaradi novega koronavirusa za eno stopnjo, saj je padec števila primerov okužbe zmanjšal tveganje za preobremenitev nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS).

V celotni Veliki Britaniji je zaradi izjemnega pritiska na zdravstvo od januarja veljala najvišja, peta stopnja ogroženosti oziroma stanja pripravljenosti, ki je s sabo prinašala potrebo po zelo strogih ukrepih socialnega distanciranja. Sedaj je v veljavi četrta stopnja, ki pomeni, da je tveganje za prenos okužb veliko, ostaja tudi potreba po ohranjanju medsebojne razdalje.

Vodilni predstavniki zdravstva v državi so odločitev pojasnili s stalnim upadanjem števila okužb, nevarnost, da bi bil zdravstveni sistem preobremenjen, pa se odmika.

Britanski premier Boris Johnson je pred dnevi menil, da bi bile lahko do 21. junija odpravljene vse omejitve, povezane z zajezitvijo pandemije covida-19, saj da je cepljenje pripomoglo k velikem zmanjšanju števila okužb, hospitalizacij in smrti.

V državi so s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 doslej cepili več kot 18 milijonov ljudi. Danes so potrdili nekaj manj kot 10.000 novih primerov okužbe, umrlo je 323 ljudi. Od začetka pandemije so v državi našteli več kot štiri milijone okužb, covid-19 je bil usoden za več kot 121.000 ljudi.

Finska bo zaradi naraščanja okužb za tri tedne drastično zaostrila ukrepe

Finska bo 8. marca za tri tedne drastično zaostrila ukrepe proti covidu-19, da bi preprečila slabšanje epidemioloških razmer. Med drugim bo zaprla bare in restavracije, je danes sporočila vlada v Helsinkih. "Če bomo čakali predolgo, se bo stanje tako poslabšalo, da bo prepozno za zaustavitev širjenja okužb," je opozorila premierka Sanna Marin.

Na Finskem bodo med 8. in 28. marcem tako omejili zbiranje ljudi z deset na največ šest. Učenci, starejši od 13 let, naj bi v večini države prešli na učenje na daljavo, njihove dejavnosti v prostem času pa bodo začasno prekinili. Kot poudarja finska vlada, so ukrepi nujni zaradi povečanja števila primerov, povezanih z novimi različicami novega koronavirusa.

Ukrepi, ki so veljali doslej, ne zadostujejo več za nadzor razmer, je opozorila premierka Marin. Kot je dodala, se zaveda "utrujenosti" zaradi ukrepov za obvladovanje pandemije, vendar je treba vztrajati, saj se razmere slabšajo.

Finska ministrica za pravosodje Anna-Maja Henriksson pa je zagotovila, da trenutno ne načrtujejo policijske ure ali omejevanja potovanj. Po delnem zaprtju države v prvem valu epidemije so na Finskem lani pozno pomladi postopoma odpravili ukrepe. Od takrat so podjetja in šole odprta, zaradi učinkovitih sistemov za testiranje in sledenje primerom pa je bilo omejitev gibanja malo.

V primerjavi z drugimi članicami EU je Finska doslej beležila malo primerov okužb in smrti zaradi covida-19, vendar pa številke naraščajo. Prejšnji teden so zabeležili 62 okužb na 100.000 prebivalcev, teden pred tem pa 46. Na Finskem so doslej potrdili približno 55.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 737 bolnikov s covidom-19.