IJS: Do začetka aprila bo Slovenija v rdeči fazi

"Epidemija raste vse hitreje zaradi hitrega širjenja novih, bolj kužnih sevov," so v aktualni analizi stanja glede epidemije covida-19 v Sloveniji zapisali na nagrajenem Institutu Jožef Stefan (IJS).

Ocenjeno reprodukcijsko število (R) je trenutno 1,16. Pri tem so upoštevali število pozitivnih testov, bolnišničnih obravnav in umrlih oseb. Prav tako so upoštevali vpliv prekuževanja, cepljenja po starostnih skupinah ter dejstva, da je v Sloveniji poleg običajnega seva prisoten tudi bolj kužen angleški sev. 

"Predpostavili smo, da je imunih štirikrat toliko, kot je potrjeno okuženih," so zapisali na IJS. "Približno vsakih devet dni se prekuži en odstotek populacije, kar skupaj z vplivom cepljenja zmanjša R približno vsakih pet dni za eno stotinko glede na siceršnjo vrednost," so še navedli.

Kakšna je prognoza razvoja epidemije?

"Zaradi pričakovanega naraščanja deleža novega, bolj kužnega seva bo v prihodnjem obdobju predvidoma naraščalo reprodukcijsko število R (približno eno stotinko na dan glede na siceršnjo vrednost kljub prekuževanju in cepljenju) in posledično se bodo krivulje obračale vse bolj strmo navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno deset dni," ocenjujejo na IJS, poudarjajo pa, da je negotovost teh ocen velika.

Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehod v "slabše" faze mora biti izpolnjen vsaj en pogoj: tedensko povprečje potrjenih primerov ali število hospitaliziranih. "Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko nazaj v rdečo fazo prešli v začetku aprila. Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije," so zapisali na IJS.

Ob tem izpostavljajo, da je potek epidemije odvisen od sproščanja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi.

Dokler ne bo cepljenih vsaj 200.000 ljudi, vpliv cepljenja skoraj ne bo opazen

Menijo tudi, da vpliv cepljenja na dinamiko epidemije, dokler ne bo precepljenih vsaj 10 odstotkov populacije (kar pomeni približno 200.000 ljudi),  (skoraj) ne bo opazen. 

"Desetodstotna precepljenost pomeni le za deset odstotkov manjši R (torej R je 1,1 namesto 1,2)," pojasnjujejo na IJS. Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni, poudarjajo.

V trenutni fazi cepijo večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti – seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji.

Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 20.000 novih okužb na teden), kar je primerljivo s hitrostjo cepljenja. Poleg tega v tej fazi cepijo rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po vsej populaciji. A prekuževanje je vselej prinaša zdravstvene (in gospodarske) posledice, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne.

"Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa," so še zapisali na IJS.

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (to je 12-krat toliko, kot je bilo potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 odstotka prebivalstva, torej približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do sedaj okužila približno tretjina prebivalstva (to je štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno dva odstotka prebivalstva oz. približno vsak 50. prebivalec.