Interventni zakon za pomoč turizmu v veljavi, novi boni predvidoma v petek

Številni imajo sicer neizkoriščene še turistične bone iz lanskega leta. Od začetka unovčevanja starih bonov, torej od 19. junija lani, jih je bilo do nedelje unovčenih 1.054.378 v skupni vrednosti 149,68 milijona evrov. To pomeni, da je bilo unovčenih 51,5 odstotka vseh bonov in 41,9 odstotka njihove skupne vrednosti. Odstotka sta različna, ker nekateri upravičenci bona še niso unovčili v celotni njegovi vrednosti, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs).

Medtem je nove bone prinesel zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden in je stopil v veljavo danes. V obliki dobroimetja v informacijskem sistemu Fursa jih bodo prejeli vsi s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 30. junij, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Njihova vrednost za odrasle je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov.

Tako kot lanski boni, ki veljajo do konca letošnjega leta, bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Prav tako jih bo mogoče izkoristiti v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev. Kot je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, bo lahko vsak ponudnik storitev določil minimalni znesek za uporabo bona. Gostinec se bo lahko tako sam odločil, da za manj kot 5 evrov koriščenje bona ne bo mogoče, je ponazoril Zajc. 

Tudi v praksi bo unovčevanje novih bonov potekalo na podoben način. Stranka bo ob naročilu storitve izpolnila obrazec in ponudniku predala osebni dokument, ponudnik bo ustrezno vrednost bona rezerviral v Fursovem sistemu. Ko bo storitev izkoriščena, bo vrednost računa unovčena z bona, Furs pa jo bo povrnil ponudniku. "Finančna uprava je na to pripravljena," so sporočili s Fursa.

Ponudniki storitev veseli, a previdni

Pripravljeni so tudi ponudniki. "Bone bomo sprejemali v upanju, da koga uspemo dodatno prepričati in spodbuditi k rekreaciji," je povedala direktorica fitnes centra Fitcity in podpredsednica sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo Polona Gosar. "Upamo, da bodo ljudje zneske 100 in 50 evrov z veseljem v celoti uporabili za šport, rekreacijo, regeneracijo in vse ostalo, kar je nujno za zdravje," je dodala.

Glede na precejšnjo neizkoriščenost turističnih bonov se Gosarjeva sicer boji, da bo podobno z novimi boni. Fitnesi so si prizadevali za izdajo t. i. športnih bonov, ker je možnost uporabe novih bonov zelo široka, pa dvomijo, da bodo koga spodbudili k večji skrbi za svoje zdravje s pomočjo rekreacije.

"Naša želja je bila, da država promovira šport ter njegov pomen za telesno in duševno zdravje," je dejala sogovornica. Tako se bojijo, da bodo novi boni le drobtinica, namenjena javnosti, medtem ko na panogo, za katero je poletna sezona že tradicionalno šibkejša, ne bodo imeli posebnega učinka. "Dejstvo pa je, da zdrav in produktiven človek ne bremeni zdravstvenega sistema, ne izkorišča bolniških statusov in to bi moral biti dolgoročni cilj," je še poudarila Gosarjeva.

Nove bone bo mogoče unovčiti tudi za gostinske storitve in lastnik ene od večjih celjskih gostiln, ki ne želi biti imenovan, se jih zelo veseli. "Želim si jih sprejemati, a ne vem še, kakšen bo sistem unovčenja," je dejal za STA ter dodal, da se bodo za sprejemanje bonov odločili, če bo sistem unovčevanja enostaven. Za gostinstvo, pred katerim je vse večji strah pred novim valom epidemije in ponovnim zaprtjem, je po njegovih besedah vsak evro dobrodošel.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa so pojasnili, da bodo nove bone začeli sprejemati s 1. septembrom, čez poletje namreč nimajo predstav. Podrobnosti o tem, kako bo unovčevanje bonov potekalo, še niso dorekli, je za STA povedal predstavnik gledališča Alan Kavčič.

Nove bone bo tako kot obstoječe turistične bone mogoče koristiti za nastanitveno dejavnost, poleg tega pa še za vrsto drugih, med drugim za že omenjene gostinske, športne in kulturne dejavnosti, za obisk sejmov in srečanj, kinematografov, botaničnih in živalskih vrtov, za nakup knjig ali najem športne opreme.

Kaj prinaša novi interventni zakon?

Paket pomoči v novem interventnem zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 je skupno sicer vreden 243,5 milijona evrov.  Podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture ponuja sofinanciranje regresa za letni dopust za leto 2021. Višina pomoči je določena pri 1024 evrih na zaposlenega, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirali najpozneje do 31. maja letos in so imeli več kot 20-odstoten upad prometa.

Do pomoči za financiranje regresa bodo upravičeni tako tisti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso, je prejšnji teden na seji DZ-ja zagotovil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Povračila za organizatorje zabav in žičničarje

Posebej za organizatorje prireditev, koncertov in sejmov je predvideno povračilo stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka. Upravičenci bodo prejeli povrnjenih 80 oz. 60 odstotkov nastalih stroškov, če ti presegajo 10.000 evrov, in sicer od avgusta do konca tega leta. Za čas od uveljavitve zakona do konca leta pa je predvideno povračilo 25 odstotkov stroškov, porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del. O teh vlogah bo odločalo ministrstvo za kulturo.

Za imetnike vodne pravice za kopališča zakon prinaša oprostitev plačila vodnega povračila v letošnjem prvem polletju, žičničarjem, ki del letošnje smučarske sezone niso smeli obratovati, pa delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic.

Podaljšano subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Nekaj ukrepov prinaša pomoč celotnemu gospodarstvu ne glede na panogo. Podaljšuje se denimo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga je mogoče koristiti že od junija lani, tokrat do konca septembra, morda pa celo do konca leta.

Vlada je v zakon vključila še nekatere druge rešitve, med njimi podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasno možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter podaljšanje roka plačila za odjavljeno vozilo.

Ne glede na določbe zakona o trgovini, po kateri morajo biti te ob nedeljah in praznikih zaprte, bodo lahko do konca leta 2022 nemoteno poslovale trgovine na letališčih ter trgovine v turistično-informacijskih centrih in muzejih.