Potem, ko je včeraj na vladi kranjska epidemiologinja Irena Grmek Košnik breme skokovitega širjenja covida na Gorenjskem pripisala neodgovornosti državljanov, v njeno izvajanje pa so zašli celo stereotipi o Gorenjcih, ji Branimir Štrukelj (Sviz) vrača žogico – da je, vsaj ko gre za šolnike, za širjenje bolezni kriva kvečjemu država, ki v času pred krompirjevimi počitnicami ni več izdajala karantenskih odločb ter tako pehala delavce v velike stiske.
"To je žaljivo do ljudi," je jasen in dodaja: "Zagotovo odgovornost ni na zaposlenih, ki niso imeli popolnoma nobenega navodila, kako naj ravnajo, niso sploh vedeli, ali sploh smejo ostati doma."
Medtem ni nezanemarljivo, da šolniki ne morejo koristiti letnega dopusta kar kadarkoli, temveč le v času, ko ni pouka. Učitelj ima pravico le do dveh dni dopusta po svoji izbiri, pa še teh ne sme koristiti v istem tednu. Kaj bi torej lahko naredil učitelj za samoizolacijo?
"Ljudje se bojijo za službe. Mi smo imeli na stotine klicev na Sviz glede tega, kako naj ravnajo," še pove Štrukelj.
Ob nadaljnjem izvajanju kranjske epidemiologinje, ki je za krivca širjenja okužb določila še zasebne zabave, je roke dvignila še RKC. Da njihove birme in obhajila ne morejo biti krivi za širjenje bolezni, so odločni. "Mi nimamo nobenih uradnih ali neuradnih podatkov, da je do teh okuženj prišlo v teh okoljih," pravi Tadej Jakopič s Slovenske škofovske konference.
Država medtem očitno melje po svoje, predvsem pa počasi. Včeraj, kar 14 dni po izteku karantene, je naša gledalka dobila karantensko odločbo, ki se je nanašala na čas od 9. do 18. oktobra.
Na ministrstvu za zdravje danes izdajanja oziroma bolje rečeno neizdajanja karantenskih odločb ne želijo komentirati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.