Od sobote omejitev zbiranja do 50 oseb, od ponedeljka lokali odprti do 22. ure

Vlada je na sredini seji sklenila, da še dodatno zrahlja nekatere ukrepe. Kot so poročali v oddaji 24UR, bodo gledališča in kino dvorane ter športne prireditve po novem lahko polovično zasedene. Hkrati je vlada sklenila tudi, da strežba in uživanje hrane in pijače na javnih kulturnih prireditvah nista dovoljena.

V zaprtih javnih prostorih je vlada dovolila združevanje do 50 oseb v kulturnih ustanovah, če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo 1,5 metra, kar sicer ne velja za osebe iz skupnega gospodinjstva. Več kot 60 oseb pa je dovolila v primerih zaključenih skupin, ki se lahko združujejo na podlagi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) s področja vzgoje in izobraževanja.

Ne glede na omejitev pri sediščih pa je izvajanje javnih kulturnih prireditev dovoljeno v primerih zaključenih skupin, ki se lahko združujejo na podlagi priporočil NIJZ s področja vzgoje in izobraževanja, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Ukrep bo veljal do 23. maja.

Na prireditvah brez sedišč pa bo lahko največ 50 ljudi. Na največ 50 ljudi bo namreč od sobote omejeno zbiranje oseb, je potrdil notranji minister Aleš Hojs. Omejitev 50-odstotne zasedenosti bo po njegovih besedah veljala tudi za obiske cerkva. Hojs je med sproščanji protikoronskih omejitev navedel tudi, da bo karanteno, ki bo odrejena pri vstopu v državo, zopet možno prekiniti po petih dneh z negativnim testom PCR.

Na shodih in prireditvah bo zbiranje več kot 50 udeležencev izjemoma dovoljeno ob pogojih, ki jih predpiše NIJZ in za tako zbiranje izda pozitivno mnenje. Vse ostale omejitve glede shodov in prireditev ostajajo nespremenjene: v zaprtih prostorih je lahko en udeleženec na 20 kvadratnih metrov, še naprej je obvezna uporaba zaščitnih mask, na prostem je lahko en udeleženec na 10 kvadratnih metrov, medosebna razdalja med udeleženci pa mora biti povsod najmanj 1,5 metra, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve v sporočilu po seji vlade.

Pri verskih obredih, bogoslužjih, molitvah in drugih verskih praksah se število oseb, ki kolektivno uresničujejo versko svobodo v zaprtih prostorih, omeji na 50-odstotno zasedenost zmogljivosti sedišč, na prostem pa na največ 50 udeležencev. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti v vseh primerih najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva, je navedeno v sporočilu po seji vlade.

Razdalja med osebami za mizami v lokalih ni več določena

Odpirajo se tudi kampi – ti bodo lahko 70 odstotno zasedeni (doslej so lahko oddajali 30 enot). 

Gostinski lokali bodo lahko odprti do 22. ure, za isto mizo pa bodo lahko sedele tudi več kot štiri osebe, če gre za ljudi iz istega gospodinjstva in so med njimi otroci. Razdalja med robovi miz v notranjosti lokalov mora biti najmanj tri metre, razdalja med osebami za mizo pa več ni določena, je sporočilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

Vlada se je odločila tudi, da uvaja novo izjemo pri omejitvi 20 kvadratnih metrov poslovnega prostora na enega potrošnika. Ta pogoj ne velja za otroke do 18 let v spremstvu skrbnikov ali za osebe, ki potrebujejo spremstvo, so pojasnili na MGRT.

Omogočili so še obratovanje igralnih salonov in prirejanje posebnih iger na srečo, saloni lahko ponujajo do 50 odstotkov razpoložljivih kapacitet.

Vse to sicer pod pogojem – z dokazilom o prebolelosti, cepljenju ali z negativnih testom na koronavirus.

Še to: vladni semafor je dopolnjen – tudi v zeleno fazo je za številne dejavnosti uvrščen pogoj enega od treh omenjenih dokazil.

"Hitri antigenski testi so brezplačni in dostopni za vse, zato ne moremo govoriti, da gre za neenakovredne pogoje," je v oddaji 24UR ZVEČER izpostavila vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar. Dodala je, da je tudi cepljenje "zdaj postalo zelo dobro dostopno". Stroka bo tako pri pogoju, da bo eno od treh dokazil potrebno za vstop na večino dejavnosti (kot so športne in kulturne prireditve), vztrajali tudi v zeleni fazi, je poudarila Logarjeva.

"Vračamo se v neko normalnost, ne moremo se pa še povsem sprostiti," je nadalje opozorila Mateja Logar. Po njenih besedah je nujno, da še vedno upoštevamo osnovne ukrepe, kot so nošenje maske, prezračevanje, socialna distanca. "Le tako bomo lahko imeli odprte dejavnosti," je še izpostavila vodja strokovne skupine.

Prihodnji teden v šolske klopi vsi srednješolci in študenti

Skladno z načrtom sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije je v rumeni fazi predvideno še odprtje srednjih šol in fakultet brez omejitev.

V ponedeljek bodo tako v šolske klopi znova sedli vsi srednješolci. Ministrstvo za izobraževanje je namreč srednjim šolam poslalo okrožnico, iz katere izhaja, da z izobraževanja po modelu C, ko so se tedensko izmenjevali doma in v šoli, prehajajo na model B. Študenti pa bodo lahko predavanja znova poslušali v živo.

"Ker se je epidemiološka slika izboljšala, prehajamo v Sloveniji v t. i. rumeno fazo. To po vladnem semaforju sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pomeni popolno odprtje srednjih šol in fakultet v prihodnjem tednu," so navedli na ministrstvu za izobraževanje.

Pouk v srednjih šolah bo potekal po modelu B, kar pomeni, da se vsi dijaki izobražujejo v šoli oziroma v vzgojno-izobraževalnem zavodu, prav tako lahko dijaki ves čas bivajo v dijaških domovih. Treba pa je upoštevati omejitve, ki so določene s priporočili oziroma se nanašajo na vzdrževanje higienskega režima ter izvajanje preventivnih ukrepov, so opozorili na ministrstvu.

Pri testiranju zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih ni sprememb.

Tudi na višjih strokovnih šolah je v celoti mogoča izvedba predavanj v živo. Glede nošenja mask in testiranja zaposlenih ni sprememb.

Dejavnost izobraževanja odraslih je organizacijsko že sedaj potekala brez omejitev, tako bo veljalo tudi v prihodnje. V veljavi ostajajo določila glede testiranja izvajalcev, nošenja mask in ostala priporočila za preprečevanje širjenja okužbe.

Sproščajo se tudi vsa športna tekmovanja, ne glede na to ali so namenjena rekreativnim športnikom ali registriranim športnikom. Športno rekreativna dejavnost se lahko izvaja individualno oziroma v skupini do 50 vadečih.

Vlada je danes do 15. junija podaljšala veljavnost odloka o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do 23. maja pa je podaljšala obveznost nošenja mask na javnih krajih in razkuževanja rok ter obveznost namestitve razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah, je še navedeno v sporočilu po seji vlade.

Epidemija podaljšana še za 30 dni

Vlada je na seji prav tako odločila, da razglasitev epidemije covida-19 podaljša še za 30 dni. Podaljšanje velja od 17. maja. Ponovno, a časovno omejeno, razglasitev epidemije zahtevajo aktualne epidemiološke razmere, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Pojasnili so, da se v Sloveniji glede na uradne podatke o številu okuženih soočamo s tretjim valom epidemije covida-19. Zaradi pojava novih različic virusa smo priča njenemu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma pojavnost okužb. Vse statistične regije pa dosegajo oziroma presegajo stopnjo pojavnosti, ki zahteva razglasitev epidemije.

Vlada je epidemijo drugič razglasila 19. oktobra in jo od tedaj vsakih 30 dni podaljševala. Ob poslabševanju epidemioške slike je precej omejila javno življenje, sprva omejila prehajanja med regijami, nato tudi med občinami, uvedla je tudi obvezno nošenje mask celo na prostem ter omejitev gibanja v nočnem času. Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, gostinski lokali in restavracije, športna ter kulturna dejavnost sta bili ustavljeni.

Zadnji teden lanskega oktobra je vlada v celoti zaprla tudi vrtce in šole. Šolanje na daljavo se je s sprva napovedanih dveh tednov raztegnilo na 17 tednov. Že 5. januarja so se v šolske klopi po odločitvi ustavnega sodišča lahko vrnili otroci s posebnimi potrebami, za njimi 24. januarja učenci prvih treh razredov osnovne šole v regijah z boljšo epidemiološko sliko ter vrtčevski otroci. Marca so jim sledili še dijaki prvih treh letnikov srednjih šol, aprila pa še študentje. Šole in mnoge druge dejavnosti je zaradi ponovnega poslabševanja epidemioloških razmer vlada še enkrat zaprla med 1. in 12. aprilom.

V prvem valu je epidemija trajala 80 dni, od 12. marca do 31. maja.