"Včeraj so mi dali masko dol, zdaj imam samo cevke, tako da še malo," svojo izpoved z oddelka za covid-19 prične 36-letni Andrej Šprajc. Vse skupaj se je začelo pred štirimi tedni. Sprva en teden povišane temperature, nobenih drugih znakov in negativen test. "Nič nisem spal, ne podnevi ne ponoči," pripoveduje. Konec tedna še en negativen test, sledil je še en teden povišane temperature. "Spet nespečnost in to je trajalo še en teden. Meni se je svet podrl, človek se psihično sesuje, vročina, nič spanja."
Konec drugega tedna, ko je zdravnik dobil Andrejeve izvide, so ga takoj odpeljali na Infekcijsko kliniko v Ljubljano, kjer je bil spet negativen, a rentgenska slika pljuč je jasno kazala na kovidno pljučnico. Zato so ga prosili, naj skuša izkašljati nekaj sluzi, ki so jo nato poslali na testiranje, in potrdili začetne sume, da gre za koronavirus.
"Ko sem vstal s postelje, ko sem hotel na WC, je sestra vprašala, ali bom zmogel. Rekel sem, da bom. Po dveh korakih je saturacija padla pod 60 in mislil sem, da se bom zadušil, tako da sta me zdravnik in sestra polegla nazaj na posteljo ter dala kisik na polno."
'Bilo je hudo, grozna izkušnja, nikomur je ne privoščim'
Zvečer so ga že pripravili za sprejem na intenzivni oddelek. Mislili so, da ga bodo morali uspavati, vendar mu je nekako uspelo prebroditi noč brez ventilatorja. Od sobote do srede je nepremično ležal, pripoveduje, vsak najmanjši gib je bil zanj neverjeten napor. "Če sem se dal na bok, da bi odvajal v račko, je pulz takoj poskočil na 150."
Tak potek bolezni je za sicer zdravega 36-letnika, rekreativnega športnika, nenavaden. "Nikoli ne kadim, ne pijem, pa me je spravilo na kolena. Odkrito povedano sem prejšnji vikend mislil, da ne bom speljal zadeve. Bilo je hudo, grozna izkušnja, nikomur je ne privoščim," priznava Andrej.
Zdaj še vedno diha s pomočjo dveh litrov kisika – ko je bilo najhuje, jih je potreboval vsaj 15. In ko po dveh tednih zdravljenja na Infekcijski kliniki zdaj gleda nazaj, je izjemno hvaležen vsem zaposlenim. "Neverjetno, kako delajo v teh razmerah, kako so organizirani. Nimam besed, res smo lahko ponosni nanje."
Z vsem srcem se borijo za svoje bolnike, pravi Andrej, niti za trenutek ne popuščajo, se ne predajo, nič jim ni težko. Sreča v nesreči je, pravi Andrej, ki je danes že premeščen na pulmološki oddelek, da je bil v njihovi oskrbi. "To ni hec, to ni prehlad. Tega, kar sem prestal jaz, star človek 100-odstotno ne preživi," še opozarja.
Po težkih štirih tednih zdaj gleda naprej in se neskončno veseli, da bo prihodnji teden končno spet objel svojo družino.
KOMENTARJI (272)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.