Janša pred komisijo zaradi koronskih ukrepov, komisija ni dobila nobenega odgovora

Predsednik vlade Janez Janša se je ob 14. uri udeležil seje komisije DZ "o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo." Čeprav je bilo zaslišanje napovedano več kot mesec vnaprej, so komisijo včeraj obvestili, da ima predsednik vlade le uro časa za pojasnila pred komisijo.

'Politik prevzel popolno odgovornost nad ukrepi za obvladovanje epidemije'

Kot je v izjavi za javnost po seji povedal predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič, komisija ni dobila nobenega odgovora na konkretna vprašanja. "Na konkretna vprašanja komisija danes ni dobila nikakršnih odgovorov. Ko gre za splošno politiziranje o pavšalnih dejstvih, predsednik vlade vedno najde obilico razlogov, zakaj je nekaj tako, kot on misli, da je, konkretnih podatkov pa ne predstavi ne komisiji ne javnosti. Kot predsednika te komisije me je najbolj presenetilo to, da je politik prevzel popolno odgovornost nad ukrepi za obvladovanje epidemije."  

Kot je povedal, so danes slišali, da je predsednik vlade, takrat v funkciji zdravstvenega ministra, osebno naročil, da se spremeni cepilna strategija, kar se je nadaljevalo z nenabavo cepiv, ko je bilo to najbolj kritično: "In danes imamo zato stanje, kot ga imamo, eno najnižjih precepljenosti, nesmotrno finančno upravljanje, da ne govorimo o presežnih smrtih in drugih, tudi gospodarskih posledicah. Presenečen nisem bil, sem pa vedno znova razočaran, s kakšno lahkoto se v tej državi rešujejo najbolj kritična vprašanja," je bil oster. 

Janša o hitrih testih Majbert Pharma

Današnje zasedanje se je tako pričelo z vprašanji o odločitvah glede ustreznosti hitrih testov. Janševe odgovore na preverjanje hitrih testov je predsednik komisije Pavšič ocenil z besedami, da težko kar koli komentira, ker ni dobil nobenih odgovorov: "Ali je predsednika vlade zapustil spomin ali ni v resnici nikoli vedel ničesar o tem, čeprav je bil takrat tudi minister za zdravje."

Janša je tako odgovarjal tudi na vprašanja, povezana s sporno nabavo hitrih testov podjetja Majbert Pharm. Na vprašanje, kdo se je odločil za uvedbo hitrega testiranja v Sloveniji in kdo je pripravil tehnična izhodišča za ocenjevanje uporabnosti hitrih testov v Sloveniji, ki so bila objavljena v razpisu, po katerem je sledila nabava hitrih testov podjetja Majbert Pharm, je odgovoril, da "tisti, ki je objavil razpis, kolikor vem, ministrstvo za zdravje". Na vprašanje, kdo je bil takrat minister za zdravje, je Janša odgovoril, da so bili različni ministri v različnih obdobjih. Predsednik preiskovalne komisije Pavšič ga je nato spomnil, da je bil minister za zdravje on. Predsednik vlade je odgovoril: ''Mogoče, mogoče.'' 

Na vprašanje, ali mu je znano, da je Inštitut za mikrobiologijo verifikacijo HAGT Majbert Pharma zavrnil, je Janša odgovoril, da za kaj takega prvič sliši. Na vprašanje, ali ga je o strokovnih pomislekih glede uporabnosti hitrih testov obveščala Metka Paragi, je odgovori, "da mogoče, ampak da to še ne pomeni, da je to prebral''. Dodal je, da ni odločal o primernosti testov in da o tem zagotovo strokovno ni presojala vlada ali minister: "NLZOH je pooblaščena institucija za presojo ustreznosti testov. O tem, da bo NLZOH preverjal ustreznost in primernost testov, pa so odločali tisti, ki so o tem strokovno presojali." 

Nerazumljiva je intenca teh vprašanj o hitrih testih, meni Janša: "Testiranje se je izvajalo, se izvaja, znani so rezultati, znana je zanesljivost, nič ni prepuščeno špekulacijam. Vse se da primerjati tudi s postopki, ki so jih izvajale druge države. Splošno znano je, da hitri antigenski testi niso 100-odstotno zanesljivi. Zato pa vas po hitrem testu osebni zdravnik pošlje še na PCR-test, s katerim se okužba potrdi ali zavrne. Hitri antigenski testi predstavljajo samo prvo fazo testiranja."

Marka Bandellija (SAB) je zanimalo, zakaj je bil z mesta direktorja NIJZ razrešen Ivan Eržen. Janša je na odgovoril, da Eržen nikoli ni bil direktor NIJZ, pač pa vršilec dolžnosti do imenovanja novega direktorja.

Bandelli je Janšo vprašal tudi glede nedavne odločitve o obveznosti nošenja kirurških in FFP2 mask, ne pa tudi mask iz blaga. "Stroka, ki jo vi branite, je na začetku svetovala kihanje v rokav," je odvrnil Janša.

Prav tako je predsednik vlade menil, da so se pri različnih covidnih dodatkih, ki so jih prejemali zaposleni, najverjetneje dogajale zlorabe, toda za odločanje o tem, kdo zasluži covidne dodatke in v kakšni višini, so bili odgovorni predstojniki institucij. So pa po besedah predsednika vlade na tiste zlorabe, ki so bile odkrite, ministrstva in inšpektorji reagirali. "Ko bo računsko sodišče preverjalo delovanje določenih javnih institucij, bo preverjalo tudi to. Če so bile zlorabe, bodo morda ob tem nadzoru odkrite še nekatere," je dejal premier, hkrati pa izrazil prepričanje, da zlorab ni bilo veliko, temveč da so ljudje ravnali odgovorno, so sporočili z Ukoma. 

Kot je pojasnjeval Janša, ob začetku epidemije lani nismo imeli ničesar, niti mask: "Kar se tiče sedanje ureditve, pa je na voljo dovolj kirurških mask in FFP2-mask, in jasno je, da je zaščita bistveno boljša, če uporabljaš kirurško masko oz. masko FFP2. Če bi bilo virusa v družbi 10-krat manj, verjetno ne bi odsvetovali mask iz blaga, tako pa je stroka predlagala, da se predpišejo kirurške in FFP2-maske."

Poleg tega je spregovoril tudi o covidnih dodatkih za najranljivejše: "Za najbolj ranljiv in obremenjen del v epidemiji smo našli sistemsko rešitev. Po napornih pogajanjih je bil usklajen nov sistem nagrajevanja v zdravstveni negi in v domovih za ostarele. Ta nov sistem bo tistim, ki so bili doslej podplačani, trajno omogočil, da bodo dobili višje plače in da bo to rešeno sistemsko, ne pa s covidnimi dodatki."

Janja Sluga (NeP) je Janši očitala, da je ministrstvo za zdravje na začetku prioritetno naročalo cepivo podjetja AstraZeneca, ker je bilo to precej cenejše od cepiva podjetij Pfizer/BioNTech. Janša je pojasnil, da je delovna skupina na ministrstvu za zdravje, ki jo je ustanovil nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar poleti leta 2020, ko cepiv še ni bilo, ocenila, da naj Slovenija prioritetno nakupuje cepivo AstraZenece.

"Ne samo, ker je bilo to cepivo bistveno cenejše, ampak tudi, ker je takrat kazalo, da bo to prvo cepivo, ki bo odobreno s strani Evropske agencije za zdravila (Eme)," je pojasnil Janša. Po njegovi oceni pri tem ministru Gantarju ni mogoče očitati ničesar.

V času, ko je sam opravljal funkcijo začasnega ministra za zdravje, je Janša izvedel, da bo Ema najverjetneje najprej odobrila cepivo podjetij Pfizer/BioNTech. "Zato sem še isti dan naročil ministrstvu, da se strategija spremeni in da Slovenija naroča vsa cepiva, ki bodo na voljo, ne glede na ceno," je pojasnil.

Janša je izpostavil tudi, da nas lahko korone reši le dovoljšna precepljenost, in ker je ta v Sloveniji nizka, je pomembno razmišljati o tem, kaj narediti, da bi bila višja: "Vesel sem, da ljudje stojijo v vrstah za tretji odmerek, narašča pa tudi interes za cepljenje s prvim odmerkom. Statistika se tako počasi izboljšuje."

Sluga je Janši nato očitala, da ukrepe sprejemajo brez upoštevanja stroke in da ti začnejo veljati tako, da se ljudje nanje nimajo časa pripraviti. Janša je zagotovil, da vlada pri sprejemanju upošteva stroko. Včasih pa vlada tistega, kar stroka predlaga, ne sprejme isti teden. Navedel je primer, ko je zaprtju šol na predlog zdravstvene stroke nasprotovala izobraževalna stroka.

Pavšič je nato napovedal, da bo Janša na zaslišanje pozvan ponovno. Monika Gregorčič (SMC) in Mojca Škrinjar (SDS) sta Pavšiča pozvali, naj ta datum seje komisije predhodno uskladi s kabinetom predsednika vlade. Pavšič pa ju je opomnil, da je bil Janša o datumu današnje seje komisije obveščen pred več kot mesecem dni.

Parlamentarna preiskovalna komisija premierja zaslišala javno

Janša se je seje preiskovalne komisije državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19,  kot priča udeležil že 24. septembra. Med drugim je pojasnjeval delo vlade ter bil kritičen do pripravljenosti NIJZ na epidemijo in zatečenih sistemskih problemov na področju oskrbe starejših.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ) in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, se je najprej za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, premierjevo zaslišanje pa je bilo javno.

Na Pavšičevo vprašanje, koliko svetovalnih skupin je imela vlada, je Janša odgovoril, da kolikor je bilo potrebno.

Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da je vse člane svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagal sam po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali naknadno, tudi na podlagi kriznih posvetov, je še dodal.

Janša se je dotaknil še situacije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po njegovih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. "Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje," je takrat dejal Janša.