'Skoraj zagotovo 11. januarja ne bo šole, v najboljšem primeru bo začetek testiranja'

Direktor NIJZ Milan Krek je uvodoma predstavil epidemiološko sliko v državi, saj je, kot je poudaril premier, "od epidemiološke slike odvisno vse". Krek je izpostavil današnje visoke številke novih potrjenih okužb. Razmere se še poslabšujejo, ne izboljšujejo, je dejal. Reprodukcijsko število R se bo po njegovih napovedih povišalo, število novih okužb bo v prihodnjih dneh naraščalo. "Nič lepega nas ne čaka januarja," je dejal Krek. Stanje se poslabšuje v vseh regijah, je še dodal.

Razpravo o vračanju otrok v šolske klopi – spomnimo, da se slovenski učenci šolajo na daljavo najdlje v Evropi – torej začenjajo s predstavitvijo epidemioloških podatkov, ki so (pričakovano) slabi. Da bo praznična sprostitev nekaterih ukrepov in omejitev povzročila povečanje okužb, je bilo namreč jasno, na to je opozarjala tudi stroka. Kljub temu se je vlada odločila za določene sprostitve, začasno so se odprle celo trgovine z oblačili in obutvijo, frizerski saloni in tudi fitnes centri so odprli svoja vrata. Medtem ko učenci še vedno ostajajo doma.

Ko se odločamo o vrnitvi v šole, moramo imeti v mislih to, kar se dogaja zunaj šol, saj so te del lokalne skupnosti. Če se bodo šole odpirale, se bodo pod najstrožjim režimom, je napovedal Krek. To pomeni maske, manjše razrede, prezračevanje, nezdruževanje v zbornici ... Gre za vrsto ukrepov, ki bi jih bilo treba upoštevati, če bi odprli šole. "Če ne, ne bomo mi zapirali šol, virus bo zaprl šole," je dejal.

Če odpremo šolo, je smiselno, da jo nekaj časa pustimo odprto, je ob tem dodal. Omenil je tudi možnost sistema v Belgiji, kjer so učenci 14 dni v šolah, nato pa 14 dni doma.

Janša: Gremo v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije

Janša je dejal, da so kapacitete zdravstvenega sistema eden ključnih dejavnikov. Če te kapacitete presežemo, ljudje ne umirajo le zaradi covida-19, temveč tudi zaradi preostalih bolezni. "Treba se je zavedati limitov, ki jih imamo."

 V teh okoliščinah so potrebne prioritete in šolstvo je po njegovih besedah "absolutno prioriteta pri sproščanju". "A nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila." Po prognozah bo cepljenje začelo bistveno vplivati na razvoj epidemije šele aprila, je dodal premier. 

Načrt sproščanja (t. i. semafor sproščanja ukrepov) je bil objavljen povsod in natančno določen, točno je zapisano, kdaj se lahko kaj odpre, je dejal premier in zanikal, da vlada dela 'enkrat tako, drugič pa drugače'. Decembra smo zaradi praznikov začasno delno sprostili nekatere stvari, izven načrta, in zdaj prihajajo računi, je priznal premier. "Vedeli smo, da bo račun prišel. Te številke so zdaj računi za nekatera sproščanja pred prazniki, prihajali bodo še naslednjih deset dni." 

"Gremo v tisto, v kar smo napovedovali – v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije." Posledice odpiranja šol zdaj bi lahko bile, da bi imeli potem do aprila ali maja šolo na daljavo, je še dejal Janša. So tudi vmesne možnosti, kot jih izvajajo v nekaterih drugih državah, a to je v rokah šolnikov, je dodal.

Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj se je vlada odločila za sproščanja nekaterih ukrepov in odprtja trgovin, frizerskih salonov, fitnes centrov, če so vedeli, kakšen "račun" bo sledil – ter predvsem, zakaj so vse to odpirali pred vrnitvijo učencev v šole.

Prvega moža Sviza Branimirja Štruklja je presenetila ocena premierja, da je bil "račun" prehitevanja t. i. semaforja pri odpiranju trgovin sprejemljiv, medtem ko tveganje za odpiranje šol očitno ni. Izobraževanje je ključen stabilizator normalnosti v vsaki državi, pri nas so šole zaprte že dva meseca in pol, je izpostavil. Sprašuje se, kaj je bilo v tem času storjenega za večjo varnost v šolah.

Prilagoditev predmetnika, zmanjševanje obsega razširjenega programa ... 

Šolniki so izpostavili, da bo o vrnitvi v šolske klopi odločala stroka, sami pa da bodo upoštevali varnostne ukrepe. A med priporočili NIJZ in njihovim izvajanjem v praksi obstaja razkorak, opozarjajo. Ob tem so podali nekaj predlogov ob vrnitvi v šole, med drugim prilagoditev predmetnika in zmanjševanje obsega razširjenega programa. Ohranjanje mehurčkov v šolah bo težavno, predvsem pri prehrani, popoldanskem bivanju ... 

Obenem so nekateri šolniki izpostavili, da predvsem učenci prve triade ne morejo samostojno delati za računalnikom, zato bi bila potrebna čimprejšnja vrnitev v šole. Podobno tudi otroci, ki imajo učne težave in potrebujejo dodatno pomoč, saj je to na daljavo težko izvajati.

Marjan Gorup je izpostavil, da se ravnatelji strinjajo, da mora stroka odločiti o odpiranju šol. A dodal, da je nekatera priporočila NIJZ za vrnitev v šole nemogoče spoštovati. Kot primer je navedel ohranjanje metra in pol varnostne razdalje v razredu, kar je v praksi nemogoče. Problem nastane tudi pri navodilih ohranjanja t. i. mehurčkov – pri tem so problematični vhodi v šole, prehrana in združevanja skupin v npr. podaljšanem varstvu. 

Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan se strinja, da je ohranjanje razdalje problem. V standardni slovenski učilnici bi bilo lahko v razredu tako le 17 učencev. Opozarja, da na nekatere probleme opozarjajo že dalj časa, a da niso slišani. Izpostavil je izvajanje izbirnih predmetov, za katere predlaga, da bi se jih izvajalo na daljavo do konca epidemije – zmanjšati bi bilo torej treba predmetnik. Treba bi bilo tudi bistveno zmanjšati obseg razširjenega programa v šolah (v npr. popoldanskem bivanju je ohranjanje mehurčkov nemogoče, saj se skupine združujejo). 

Izvesti bi morali tudi nekakšne sondažne teste ob vrnitvi v šolske klopi, s katerimi bi preverili dosežen učinek šolanja na daljavo, je dejal Pečan. Predstavniki šolnikov so izpostavili tudi kadrovsko stisko, ki bo nastala, če bo treba ločevati skupine. 

Romana Epih iz Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije je izpostavila kadrovsko stisko, ki bo nastala, če se bodo znova odprli vrtci za vse, obenem pa se ne bodo odprle šole, vsaj do 5. razreda. 

Večina predstavnikov šolnikov je sporočila, da skupne izjave ne bodo podpisali. Kot enega izmed razlogov so navedli prav preširoko zastavljena priporočila. Na primer, da morajo dijaki ob vstopu v šolo ohranjati razdaljo metra in pol, medtem ko v šolo pridejo na avtobusu, na katerem je gneča. "Priporočila morajo biti usklajena s predstavniki stroke. Splošno izjavo, ki tega ne vključuje, bomo težko podpisali."

"Skoraj zagotovo 11. januarja ne bo šole, v najboljšem primeru bo začetek testiranja," je ob koncu razprave dejal Janša. Predlagal je tudi, da glede na vse rečeno na razpravi sestavijo nov predlog izjave ter se zatem znova srečajo. 

Testiranje vseh zaposlenih v šolstvu bo velik logistični zalogaj, je dejala Alenka Forte. Gre za 30.000 ljudi. "Jutri bomo o tem govorili z vsemi direktorji zdravstvenih domov. Sistem, ki bo dobro dodelan za množično testiranje, nam bo kasneje služil tudi za cepljenje." 

Pikalo: Jasno je, da je vlada brez načrta 

Podpredsednik SD Jernej Pikalo je po srečanju predsednika vlade s šolniki v izjavi za javnost dejal, da je "sestanek manifestacija pokroviteljstva vlade na plečih naših otrok". Vlada po njegovih besedah odgovornost prelaga na druge, kljub temu da nihče drug, razen vlade, nima v rokah škarij in platna. "Jasno je, da je vlada brez kakršnega koli načrta." Vse ideje o načrtih A, B in C so "predstava za javnost, ki nimajo realizacije", pravi Pikalo. 

"Šol ni mogoče odpirati s Twitter sporočili v četrtek zvečer." Potrebujemo jasen načrt, ki je podkrepljen s kadrovskimi in finančnimi viri, pravi Pikalo. Vlada pa ustvarja zmedo in stisko, ker je brez načrta, ker iz tedna v teden ni jasno, kaj sledi. "S sestankom smo dobili dodatno potrditev, da ne gre za naključno nesposobnost, ampak načrtno odrekanje pravice do izobraževanja."

Težko je verjeti, da vlada odpira fitnese, cerkve, celo kazinoje ... "Ko govorimo o vrednotah te družbe, to ničemur ni podobno." 10 mesecev je bilo po besedah Pikala dovolj časa, da se zagotovi razkuževanje, pleksi stekla, da se uvede dvoizmenski pouk ali druge alternativne oblike … "Obstajajo alternativne ideje, a jih nihče v tej vladi ne želi poslušati," je dejal Pikalo. Od vlade želijo predvsem jasen načrt. 

Levica: Razlog za rekordno dolgo zaprtje šol in tretje največje število smrti na svetu je vlada Janeza Janše

Priprava na delovanje izobraževalnega sistema med jesenskim drugim valom epidemije za vlado Janeza Janše ni bila prioriteta, menijo v Levici. "Vlada se je raje ukvarjala s kadrovanjem, prevzemanjem družbnih podsistemov in vojno z mediji. Novo šolsko leto se je zato začelo brez jasnega načrta in brez dialoga z učitelji in učiteljicami ter brez sodelovanja reprezentativnih organizacij," so zapisali. 

"Ko je prvi epidemiolog v državi Janez Janša zasedel še položaj ministra za zdravje, je Slovenijo, preden bi se opomogla od drugega vala, z nepremišljenimi odpiranjem nenujnih dejavnosti potisnil v tretji val epidemije," so dodali. Po njihovem mnenju je očitno, da izobraževanje otrok in stiske staršev za vlado nikoli nista bili prioriteta, prav tako niso prioriteta vlade življenja ljudi.