Samotestiranje za vse, ne le za šolnike. Bo potrebno le enkrat na teden?

Testiranje na covid-19 bo od 23. avgusta samoplačniško, razen za dejavnosti, kjer je PCT-pogoj za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki. "V primeru uvedbe samotestiranja bo/bi to veljalo za vse in ne samo za šolnike," je napovedal predsednik vlade Janez Janša. Zapisal je še, da bo frekvenca testiranja v šolstvu ostala enaka kot v prejšnjem šolskem letu: "V ostalih dejavnostih, kjer testiranje za zaposlene obvezno, se izenačuje s šolstvom". 

"Frekvenca testiranja v šolstvu bo kot v prejšnjem šolskem letu. V ostalih dejavnostih, kjer je testiranje za zaposlene obvezno, se izenačuje s šolstvom. Ko oziroma če bomo 6.9.2021 lahko prešli na samotestiranje za večino dejavnosti, bomo uspešni le ob čimvišji precepljenosti in odgovornosti", je dejal Janša in s tem namignil, da bo verjetno potrebno testiranje le enkrat na teden. Namreč, v lanskem šolskem letu so se šolniki sicer testirali enkrat na teden, v skladu s trenutnimi vladnimi odloki pa bi se morali zaposleni v določenih poklicnih skupinah, ki niso cepljeni proti covidu-19 oz. ga niso preboleli testirati na 48 (s hitrimi antigenskimi testi) oz. 72 ur (s PCR-testi). Gre za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, domovih za starejše, pa tudi za številne storitvene dejavnosti. O tem zdaj razpravljajo na vladi, a kot kaže, bo prišlo do nove spremembe tik pred rokom za uvedbo plačljivega testiranja.

"Ko/če bomo 6.9.2021 lahko prešli na samotestiranje za večino dejavnosti, bomo uspešni le ob čimvišji precepljenosti in odgovornosti," je še zapisal premier.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je vladni skupini predlagalo samotestiranje zaposlenih v izobraževalnih ustanovah. Tako je v izjavi po videokonferencah z ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter vrtcev dejal državni sekretar na ministrstvu Damir Orehovec. Ob tem je poudaril, da je to seveda odvisno od vladne skupine, vendar pa po njegovih besedah ministrstvo za zdravje "nekako soglaša" z njihovim predlogom. "Če bodo ugodili, bo sistem veliko lažje stekel," pravi.

"Zaenkrat se o možnosti samotestiranja za zaposlene v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah ni govorilo in se do tega težko opredelimo. V kolikor bo to opcija, ki jo bo potrdila stroka, temu ne bomo nasprotovali," so dejali na Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije in dodali, da v skladu z zakonodajo ni podlage za plačljivost testov. "In to je tudi naše stališče," so zatrdili. 

Možnost samotestiranja tudi za zaposlene v malem gospodarstvu?

Medtem ko je Janša sporočil obetavno novico za zaposlene v javnem sektorju, se je prebudil tudi zasebni. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) medtem vztrajajo, da stroške obveznih testiranj krije država in ne delodajalec. Kot so sporočili, želijo možnost samotestiranja tudi za zaposlene v malem gospodarstvu.

"Če bodo imeli zaposleni v šolstvu možnost samotestiranja, naj bo to omogočeno tudi frizerjem, gostincem in kozmetikom. Ne pristajamo na to, da se neenako obravnava zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Obenem pa naj se odpravi obvezno testiranje vsakih 48 ur, saj je to preveliko organizacijsko breme," poudarja predsednik OZS Branko Meh. V praksi bo torej nemogoče izvajati ukrepe, zato je nujno, da jih vlada naredi bolj življenjske.

OZS je na vlado naslovila tudi prošnjo, da se odpravi obvezno testiranje tistih zaposlenih, ki nimajo stika s potrošniki, četudi delajo v dejavnosti, kjer ponujajo ali prodajajo blago neposredno potrošnikom. Gre denimo za direktorja hotela ali pa lastnico frizerskega salona (ki ne frizira). "Menimo, da PCT-pogoj za te skupine zaposlenih ne bi smel biti obvezen. Podobno velja tudi v sosednji Avstriji," so pojasnili. 

"Člani nas obenem pozivajo, da bi odpravili tedensko testiranje v gostinski, frizerski in kozmetični dejavnosti, saj te dejavnosti nikoli niso bile vir okužb. To dokazujejo tudi podatki Covid-19 Sledilnika," so pravijo. V Avstriji imajo zaposleni, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, možnost nositi zaščitno masko. "V OZS smo prepričani, da bi lahko podobni pogoji dela veljali tudi v Sloveniji," so še dejali. 

V OZS so dodali, da sicer podpirajo cepljenje, a da delodajalci svojih zaposlenih ne morejo prisiliti, da se cepijo. "Glede na današnji tvit predsednika vlade Janeza Janše pa v OZS pričakujemo, da bo vlada vendarle prisluhnila našim argumentom," so še dejali.  

Ni razloga, da hitre teste še naprej krije država

Vlada je 19. julija sprejela uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom, ki med drugim določa, da od 23. avgusta za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi. Proračun bi v skladu z uredbo še naprej kril stroške testiranja za bolnike oz. uporabnike zdravstvenih storitev, oskrbovance socialno-varstvenih zavodov, zapornike, osebe v prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke, ter za tiste, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom.

Cepljenje je dostopno vsem in zato utemeljenega razloga, da hitre teste še naprej krije državni proračun, ni, meni stroka. "Bolj pravilno je, da se ta denar, ki se porablja za hitro antigensko testiranje, porabi za druge stvari v zdravstvu, ali za skrajševanje čakalnih dob ali za nove investicije. Glede na to, da je cepljenje enkratni strošek, tukaj pa gre za ponavljajoče stroške, je žal treba gledati tudi skozi te oči," je junija pojasnila vodja strokovne svetovalne skupine Mateja Logar.

Ob ukinitvi financiranja teh testov iz državnega proračuna se je odprlo vprašanje, kdo bo plačal te teste za zaposlene. Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu je to breme delodajalca, saj zakon določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Številni delodajalci so se uprli temu, da bi se stroški testov prevalili na njihova pleča.