Je vlada pri ukrepih pozabila na koncesionarje? Maske sterilizirajo kar v pečicah

Žalosti nas, da nihče od pristojnih vse od začetka epidemije do zdaj ni omenil koncesionarjev, čeprav smo zakonit in pomemben delež naše javne zdravstvene mreže, pravi zdravnik splošne medicine Laszlo Tenyi, eden od treh koncesionarjev, ki imajo ambulante na Partizanski v Mariboru. Tako ne morejo računati na dodatek za krizno delo, niti niso od države prejeli nujno potrebne zaščitne opreme. "Znajti smo se morali po svoje. Opremo smo po zelo visokih cenah nabavljali povsod, kjer jo je bilo možno dobiti. Cena zaščitne maske, ki je bila šest centov, je poskočila na 2,5 evra. Zaščitne rokavice in vizirje smo kupovali vsepovsod, kjer se je dalo, sploh nismo gledali na ceno. Kajti če ne zaščitimo sebe in naših pacientov, nismo naredili nič," je jasen. Zaradi velikega pomanjkanja maske sterilizirajo kar v pečici. "Maske na 70 stopinj Celzija za pol ure v pečico. Naša zaščitna oprema za jutri zjutraj. Delamo naprej, kmalu bo še en dan mimo," so zapisali ob fotografiji mask, ki jo je ambulanta objavila na Facebooku.

"Brez zaščite ne moremo delati. Če bi se eden od nas okužil, bi morali za 14 dni zapreti tri ambulante," opozarja tudi njegova kolegica, splošna zdravnica Jasna Lupše Štampar. "Urgirali smo tako na Zdravniško zbornico kot na zdravstveno ministrstvo, pa od slednjega nismo dobili nobenih odgovorov. Po številnih prošnjah in vlogah smo šele zdaj, ob pomoči UKC Maribor, dobili zaščitno opremo za normalno delovanje ambulant. Ne vem pa, kako dolgo jo bomo imeli," pripoveduje. 

Na njihovem naslovu namreč deluje tudi antikoagulantna ambulanta. "Tam je osebni stik nujno potreben. Pacientov ne moreš pustiti brez nadzora, ker se jim stanje lahko poslabša. Če jih zadene možganska kap ali dobijo pljučno embolijo, pa bodo še dodatno obremenjevali bolnišnice," pove Tenyi.

Delo v težkih pogojih in strah, da bi naredili napako 

Že mesec dni delajo v izjemno težkih delovnih pogojih, način dela so spremenili in prilagodili razmeram. "Že po prvem tednu smo prepovedali vstop v ordinacije, ambulante so zaklenjene. Delamo ves čas, veliko več od ordinacijskega časa, tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah. Vsi smo v službi, dvigujemo telefone, uporabljamo vse možnosti telemedicine – fotografije in elektronsko pošto, a tak način dela je zahteven, saj mora zdravnik vedno delati tako, da ne naredi napake. In ko pacienta ne vidiš, nastane problem," opisuje Tenyi. 

Osebno obravnavajo enega po enega pacienta. "Vse paciente, ki pridejo, moramo obravnavati, kot da so okuženi. Zato jim naročimo, naj pridejo točno ob uri, ko so naročeni, potem pa tistega, ki nujno potrebuje našo pomoč, spustimo v poseben del ambulante. Pričakamo ga z zaščitno opremo. Veseli smo, da imajo ljudje zdaj končno maske, kar je nujno potrebno, da ne širijo bolezni, če so slučajno bolni."

Naše trenutno delo je psihično zelo obremenjujoče, odločitve so včasih zelo težke, doda Lupše Štamparjeva. "Lažje je delati s pacientom, ko ga imaš nasproti sebe kot pa na telefonu. Kar se da rešiti, poskušamo s slikami, ostalo pa … saj veste, pacienti ali ne znajo ali pa ne želijo govoriti o svojem zdravstvenem stanju. Včasih imaš zato občutek, da ni vse idealno narejeno," je razočarana. 

Dobri le takrat, ko jih potrebujejo

Odgovorno vedenje vseh je v teh trenutkih ključno, poudari Tenyi. "Naša sodelavka, ki je bila na smučanju, je dobila uradno navodilo od epidemiologa, da lahko dela, ker nima znakov okužbe, a smo se kljub temu dogovorili, da ji ne dovolimo, da pride sem, dokler ni bila 14 dni v izolaciji. Zaradi takšnih napak je prišlo do epidemije v Metliki in bolezen se je razširila." To je strašanski pritisk na vse nas, zato potrebujemo moralno pomoč, še pravi in dodaja: delali bomo naprej, to sploh ni vprašanje. "Delamo za ves Maribor, za paciente, ki nas nujno potrebujejo, ker ne morejo priti do specialistov v UKC Maribor. To so predvsem časi, ko moramo stopiti skupaj in biti ljudje."

Prav zato, še pravi naš sogovornik, ga žalosti, da so izvzeti iz vseh vladnih ukrepov. "Ves čas govorijo izključno o javnih zavodih, UKC-jih in bolnišnicah, koncesionarji pa nismo omenjeni niti z besedo. Glede na odstotek, koliko nas je, imamo zelo veliko pacientov, to je pomemben delež naše populacije. Kdo bo nagradil naše delavce? Odgovorni so javno rekli, naj utihnemo in ne sejemo panike. Ne želimo sejati panike, utihnili pa ne bomo," je odločen.

Da je vlada koncesionarje pri soočanju z boleznijo covid-19 kar izpustila, se strinja tudi Lupše Štamparjeva. "Zasebnica sem že od leta 1994, a kot koncesionar delam v sklopu javnega zdravstva, in misliti, da mi nismo javno zdravstvo, je napačno. Na primarnem nivoju nas je ogromno, skrbimo za veliko število ljudi. Samo v Mariboru skoraj za polovico prebivalstva, če ne še več," opiše in doda: dokler sem se morala obvezno vključevati v 24-urno službo, torej delo na urgentnem bloku in v dežurnih ambulantah za splošno medicino, sem se vedno. "Tako da nas najdejo takrat, ko nas potrebujejo!" Žalostna je tudi, ker je povezava z javnimi zavodi, sploh v štajerski regiji, zelo slaba. "Niti informacij o organiziranosti ambulante za covid-19 nismo dobili, sami smo se morali pozanimati o tem."

'Bojimo se tega, kar prihaja' 

Trenutna situacija se bo po besedah Lupše Štamparjeve zagotovo poznala tudi na zdravstvenem stanju prebivalstva. "Strah nas je, kaj bo, ko se bo vse skupaj sprostilo. Morali bomo precej zavihati rokave, kajti tudi kontrolni pregledi in preiskave, za katere so pacienti imeli termine, so zdaj odpadli. Že tako smo izčrpani, potem bomo pa morali delati še bolj. Upam, da bo vse gladko steklo, smo pa razočarani nad odnosom države, ki se vede, kot da ne obstajamo," še pove.

Prednost zasebnikov je, da smo iznajdljivi, prilagodljivi in se znajdemo v vsaki situaciji, in tudi v tej smo se, doda Tenyi. "Žalosti pa nas, da smo pozabljeni in da se realna slika našega javnega zdravstva izkrivlja, ker nas zanemarjajo, kar preprosto ni človeško in pošteno. Razumem, da nimamo zaščitne opreme, ampak odgovorni imajo glas, razum in vest. Ves čas delamo, celotne ekipe – zdravniki, medicinske sestre, tehniki - in delali bomo še naprej, kolikor bo treba. Upam, da bo hitro mimo in se bojim tega, kar prihaja. Bojimo se navala pacientov na primarno mrežo. Primarna raven je namreč temelj zdravstva, na njej rešimo več kot 90 odstotkov težav bolnikov."

'Ker z nami nikoli ni težav, se z nami ne ukvarjajo

To, da je država na koncesionarje pozabila, ni nič novega, pa pravi Igor Dovnik, pediater in predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. "To se nam dogaja vedno in tega ne jemljemo kot neko novost. Dejstvo namreč je, da z nami tudi sicer ni težav in se z nami ni treba ukvarjati," pove in potrdi, da zaščitne opreme od države do prejšnjega tedna niso prejeli. 

Dovnik pravi, da ima kot pediater srečo, da otroci, ki niso v vrtcu ali šoli, niso bolni. "Ker morajo biti izolirani, tudi poškodb ni toliko, kot bi jih bilo sicer. Večino dela tako opravimo s pomočjo modernih tehnologij (telefonov, e-mailov, posredovanih slik, filmčkov …) na daljavo. Tudi recepte pošljemo v e-obliki. Sam sem celoten delovni čas ordinacije dosegljiv na telefonu … Tudi nujno preventivo (preglede dojenčkov in cepljenja) nas kar veliko pediatrov spet, po krajši prekinitvi, dela. Seveda v povsem drugačnih pogojih in z zaščitno opremo, kot smo si jo uspeli zagotoviti," pojasnjuje.

Varnost je v trenutnih pogojih izredno pomembna, poudarja. "Cilj je, da rešimo kar največ težav na način, da preprečimo širjenje nesrečnega koronavirusa in ob tem naši pacienti ne utrpijo škode zaradi težave, ki jo imajo. Zaščititi je treba paciente, s katerimi se srečujemo in tudi nas in naše zaposlene." Zaščitna oprema je po njegovih besedah največja težava, saj ustrezne preprosto ni možno nabaviti, tisto, kar je dostopno, pa je velikokrat po ceni, ki je tudi 50-krat višja kot pred mesecem dni. "V moji ambulanti bolnih otrok ne gledamo. Kolegici, ki sta zaposleni pri meni, in moja medicinska sestra, se po urniku vključujejo v delo pediatrične covid ambulante v Mariborskem ZD. Tako v ordinaciji gledamo samo zdrave otroke v opremi, ki smo si jo uspeli v zadnjem trenutku nabaviti sami. Bomo pa zelo veseli, če se MZ in CZ spomnita tudi na nas. Preko Zdravniške zbornice Slovenije smo že pred tremi tedni javljali okvirne potrebe po zaščitni opremi. Pa še ni kaj prijeti v roke iz tega naslova," še dodaja Dovnik.

V najtežjem položaju so po njegovih besedah zobozdravniki, saj je bilo izvajanje njihove dejavnosti z dekretom ukinjeno in številni že mesec dni ne morejo delati. "Primarni zdravniki družinske in splošne medicine imajo veliko več dela in težav kot pediatri. Številni odrasli pacienti imajo težave, ki niso povezane s covidom-19, pa ali ne upajo pravočasno poiskati pomoči, ali jih zdravniki ne morejo ustrezno pregledati, ker nimajo zaščitne opreme. Tako nastaja škoda na zdravju, ki si je ne želimo." Zdravniki na sekundarnem specialističnem nivoju pa so že dobili navodila, naj opravljajo preglede, ki bi lahko pripeljali do poslabšanja zdravstvenega stanja pacientov. "Številni bi to želeli, pa nimajo možnosti za varno delo. Pacienti pa njihove storitve nujno potrebujejo. Na voljo so tudi specialisti brez koncesij, ki so se pripravljeni vključiti v delo, če se MZ tako odloči," zaključi Dovnik.