Kacin: Strokovna skupina zahteva, da ukrepi začnejo veljati takoj

Na slovenskem semaforju gori rumena luč, je v torek ob predstavitvi novih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije dejal premier Janez Janša in pojasnil, da vsaka barva prinaša določene omejitve. "Najprej skušamo uveljaviti tiste, ki bodo čim manj omejili javno življenje in povzročajo čim manjšo gospodarsko škodo," je poudaril.

Najprej, in sicer danes, je zaživel nov ukrep v večstanovanjskih objektih. V noči iz srede na četrtek, kot je v oddaji 24UR ZVEČER izpostavil vladni govorec Jelko Kacin, pa bodo začele veljati še dodatne omejitve v gostinskih lokalih, na poštah, bankah, uradih …  Kot je pojasnil, so se za tako hitro uveljavitev ukrepov odločili, ker je to od njih zahtevala svetovalna skupina za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. "Nobenih zakusk več, ker takrat ljudje kramljajo in se družijo in se kužijo," je med drugim izpostavil Kacin.

Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je na to odvrnil, da sicer razumejo, da vlada mora sprejemati ukrepe za zajezitev širjenja epidemije, ampak da ne razume, zakaj so najbolj na udaru prav gostinci. "Ko smo prosili za podatek, koliko ljudi se je dejansko okužilo v lokalih, odgovora na to nismo dobili," je povedal. Kacin mu je na to odvrnil, da ni vprašanje, koliko ljudi se je okužilo, ampak koliko se jih ni.

Gospodarstvo trepeta pred novim zaostrovanjem. V kolikor novi ukrepi namreč ne bodo prinesli rezultata, sledi tretji paket oranžne faze. To je zapiranje občin, morda regij, gostiln, fitnesov, zaprtje nenujnih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, je na torkovi novinarski konferenci pojasnil Janša.

Da so tako imenovani ukrepi iz druge oranžne faze, ki jih imamo trenutno, še "zelo razumni", meni generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija Sonja Šmuc. "Rdeči scenarij pa je že povsem druga zgodba," je opozorila. Da si gospodarstvo vnovičnega zapiranja podjetij preprosto ne more več privoščiti, saj bi to pomenilo nove velike izgube delovnih mest. Ob tem je poudarila še, da bi že zapiranje vrtcev in šol pomenilo ogromen udarec za gospodarstvo. "Vemo namreč, da zaposleni starši, če otrok nimajo kam dati, ne morejo priti na delo," je pojasnila Šmucova.