Vlada na dopisni seji sprejela predlog PKP6

Med ključnimi ukrepi šestega protikoronskega svežnja, težkega milijardo evrov, so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, podaljšanje moratorijev za kredite, poenostavitve poroštvene likvidnostne sheme, spodbude podjetjem za investicije, odlog najemnin za poslovne prostore ter delna nadomestitev fiksnih stroškov.

Na dopisni seji je vlada RS Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t.i. #PKP6 sprejela. Premier Janez Janša je ob tem dodal, da z naslednjim tednom stečejo priprave za hitro oblikovanje sedmega protikoronskega zakona, ki bo namenjen blaženju posledic epidemije v dejavnostih, ki doslej s paketi v celoti niso bile zajete. 

"Ukrepe za ohranjanje obstoječih delovnih mest smo že sedaj podpirali in smo zadovoljni, da ostajajo. Hkrati pa se podaljšujejo tudi ukrepi na finančnem področju, ki bodo vzdrževali likvidnost, s čimer smo tudi zadovoljni," je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Zadovoljen je tudi z delom, ki se nanaša na pokrivanje fiksnih stroškov, ki se usmerja v najbolj ranljive skupine, to so mikro in mala podjetja.

Predlog se je danes še spreminjal, partnerji pa so zadnji predlog dobili tik pred sejo. "Vsekakor naslavlja prave skupine in gre v pravo smer, ali so razmerja prava, pa se bo videlo šele ob njegovem izvajanju," je ocenil Smole. Meni, da bo treba nekatere stvari v predlogu še popraviti, najverjetneje tudi v sedmem protikoronskem zakonu, ki je bil danes že napovedan.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dodala, da je bila seja v skladu s pričakovanji, saj so poslušali predstavitev osnutka, o njem izmenjali mnenja, "vendar pa se seja ni končala z usklajevanji ali odgovori, kateri predlogi bodo upoštevani". Seja se je končala brez sklepa, saj so že v ponedeljek vedeli, da časa za razpravo ali pogajanja ne bo. "Pričakovanj, da bomo uspeli uskladiti stališča ali pa predloge, pred sejo nisem imela," je dejala.

Strinja se, da ta zakon potrebujemo, saj "roko na srce prinaša tudi nekaj dobrih predlogov", med katerimi je izpostavila določbo za spremstvo staršev otrok v bolnišnicah. "Pri 150 členih zakona jih je kar nekaj dobrih, vedno pa se najdejo taki, ki bi jih popravili," je dodala.

Socialni partnerji so danes z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom govorili tudi o pozivu gospodarstva k zamrznitvi minimalne plače. Sindikati temu nasprotujejo, Smole pa je dejal, da jim je minister povedal, da bodo to vprašanje reševali s sedmim protikoronskim svežnjem, ki naj bi bil sprejet še pred koncem letošnjega leta. "Zaveda se, da si gospodarstvo ne more privoščiti dviga minimalne plače," je dejal.

Jerkičeva je ob tem dodala, da je Počivalšek socialne partnerje pozval, naj o tem vprašanju opravijo razpravo. "Ne izključujem možnosti, da bo ESS opravil razpravo o tem," je dodala. 

Govorili so tudi o socialnem dialogu, ki se je po mnenju sindikatov poslabšal. Glede tega so sprejeli nekaj sklepov, med drugim da bodo vsi spoštovali pravila ESS, po katerih se zakoni "ne sprejemajo tako, kot se ta zakon", je pojasnila predsednica ZSSS. Oblikovali naj bi tudi poseben protokol za delo v aktualnih razmerah, saj v obstoječih pravilih ni opredeljeno delovanje ESS v interventnih razmerah. Predstavniki vlade pa so se zavezali, da bodo tisto, kar je usklajeno med socialnimi partnerji, v nadaljevanju v skladu s pristojnosti vlade zagovarjali v DZ.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije pa so izpostavili, da je vlada že pred sejo ESS napovedala, da bo danes sprejemala predlog in ga v sredo posredovala v DZ. "To pomeni, da je vlada sindikatom vnaprej odrekla kakršno koli resno možnost, da bi v enakopravnem dialogu in v skladu z evropskimi načeli socialnega partnerstva artikulirali interese zaposlenih in se o njih usklajevali z delodajalci in vlado," so navedli v sporočilu.

Tako se je z današnjo sejo ESS po njihovem mnenju zgolj ustvarjal videz, da v Sloveniji še imamo socialni dialog, kot je bil vzpostavljen v preteklih treh desetletjih. Vlado zato ponovno pozivajo, naj sprejme enakopravnost socialnih partnerjev in se z njimi dogovori za protokole, ki bodo zagotovili, da bo dialog potekal predvidljivo, uravnoteženo in spoštljivo.