Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana so ugotavljali, kakšne spremembe v prihodnosti na lokalnem in globalnem nivoju pričakujejo prebivalci Slovenije, Hrvaške in Srbije. Rezultati so razkrili precejšnje razlike v pričakovanjih med državami, pa tudi med pričakovanji sprememb na lokalnem in globalnem nivoju na splošno.
Prebivalci Slovenije v naši državi po koncu epidemije v večji meri pričakujejo porast spletne trgovine (55 %), večji pomen javnega zdravstva (50 %) in osredotočanje države na samozadostnost (48 %). Več kot tretjina jih misli, da bo verjetno oziroma zelo verjetno več pozornosti posvečene skrbi za ranljive skupine (36 %) ter da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo (35 %). Na drugi strani prebivalci Slovenije v manjši meri pričakujejo zmanjšanje mednarodne trgovine in si ne obetajo prehoda na alternativne načine industrijske proizvodnje (oba 26 %).
Če se osredotočimo na primerjavo pričakovanj na lokalnem in globalnem področju, pa se anketirancem bistveno bolj verjetne zdijo spremembe na globalnem kot na lokalnem nivoju. V Sloveniji največji razkorak ugotavljamo pri verjetnosti za ustvarjanje novih poklicev (lokalno 34 % verjetno + zelo verjetno, globalno 49 %), prehodu na alternativne načine proizvodnje (lokalno 26 %, globalno 34 %) in porastu spletne trgovine (lokalno 55 %, globalno 66 %).
Nekoliko drugačna je slika na Hrvaškem in v Srbiji
Za razliko od prebivalcev Slovenije anketiranci v Srbiji v manjši meri napovedujejo porast spletne trgovine (42 %), v manjši meri pa se v obeh državah strinjajo tudi, da bo javno zdravstvo pridobilo na pomenu, da se bodo države osredotočale na samozadostnost, posvečale več pozornosti ranljivim skupinam ter da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo.
Še posebej veliko razliko med napovedmi verjetnosti sprememb med prebivalci Slovenije in prebivalci Hrvaške in Srbije vidimo pri trditvah, da se bodo njihove države osredotočale na samozadostnost (Hrvaška – 22 % in Srbija – 23 % v primerjavi s Slovenijo), da se bo spodbujalo delo na daljavo (Hrvaška in Srbija obe – 11 %) ter pri verjetnosti prehoda na izobraževanje preko spleta (Hrvaška – 15 % in Srbija – 11 %).
Raziskavo je izvedla Mediana Adria z med 10 in 14. aprilom z metodo spletnega anketiranja (CAWI) s pomočjo Medianinega spletnega panela. V raziskavi so sodelovali 503 prebivalci Slovenije v starosti 15-75 let. Na Hrvaškem je sodelovalo 506 prebivalcev Hrvaške, starejših od 18 let, v Srbiji pa 526 prebivalcev Srbije v starosti 18+. Vzorec je za vse države reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.