Instrument za okrevanje in odpornost, poznan po angleški okrajšavi RRF, je osrednji del svežnja za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Zagotavljal bo finančno podporo članicam pri reformah in naložbah s ciljem blaženja gospodarskih in socialnih posledic pandemije novega koronavirusa ter zagotavljanja bolj trajnostnih in odpornih gospodarstev.
Za nepovratna sredstva bo namenjenih 310 milijard evrov. Za vsako članico bo določena maksimalna alokacija. Pri izračunavanju teh alokacij je komisija upoštevala merilo prebivalstva, BDP na prebivalca in stopnjo brezposelnosti. Ključ razdeljevanja sredstev je določen tako, da bodo do največ sredstev upravičene države, ki jih je pandemija najbolj prizadela.
Razreza sredstev po članicah komisija za zdaj ni uradno objavila. V sredo je zaokrožila razpredelnica, po kateri je Sloveniji namenjenih 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde za nepovratna sredstva in 2,5 milijarde za posojila. Vendar za vse instrumente v okviru prvega stebra svežnja, ne samo za RRF.
Članice bodo lahko zaprosile tudi za posojila za izvedbo reform in javnih naložb, če bodo to upravičevale večje finančne potrebe, opredeljene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Največji možni znesek za posojilo ne bo presegel 4,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) članice. V izjemnih okoliščinah bo mogoče ta prag povečati, če bodo sredstva na voljo.
Posojila z ugodnimi obrestnimi merami in dolgo ročnostjo bodo zanimiva zlasti za tiste države, za katere bodo sicer stroški zadolževanja na trgih večji.
Da bodo lahko koristile sredstva, bodo morale članice pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo opredelile ukrepanje na področju reform in naložb do leta 2024. Pri tem morajo upoštevati cilje v povezavi z zeleno in digitalno tranzicijo ter evropska reformna, proračunska in naložbena priporočila.
Članice bodo načrte predložile komisiji do konca aprila vsako leto, lahko pa prvi osnutek priložijo že osnutku proračunskega načrta, ki ga morajo Bruslju posredovati oktobra. Zaželeno je, da prvi načrt predložijo že letos. Komisija bo načrte ocenila na podlagi transparentnih meril. Če bodo ustrezni, jih bo potrdila ter določila finančni prispevek.
Finančni prispevek bo predvidoma dodeljen v obrokih in za vsak obrok naj bi članica izpolnila določene mejnike in cilje. Zadnjo besedo pri odločanju o tem bo imela komisija, bodo pa lahko članice pred tem podale zavezujoče mnenje v okviru postopka komitologije, torej bodo morale odločitev odobriti, preden jo bo komisija dejansko sprejela, pojasnjujejo v Bruslju.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.