"Približno dve osebi na tisoč bosta v enem letu utrpeli vensko trombozo ali pljučno embolijo," razloži predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana Aleš Blinc. Taka stanja so v populaciji prisotna in Slovenija v Evropi ne izstopa po njihovi pogostosti. "Strdki se lahko pojavijo tudi pri popolnoma zdravi osebi oz. pri navidezno popolnoma zdravi osebi. Seveda je pa veliko večja verjetnost, če imamo neko onkološko bolezen, če imamo neke avtoimune vnetne bolezni," pove in dodaja, da so potem tveganja seveda bistveno večja.
Tako kot pri vsaki bolezni je tudi pri venski trombozi in pljučni emboliji zelo pomemben dejavnik starost pacienta. Obstajajo pa še hormonski vplivi, dodaja Blinc: "Hormonski vplivi na vensko trombozo seveda obstajajo. Kontracepcijske tablete so znan dejavnik tveganja, zlasti v povezavi s kajenjem." Pove, da sta tudi obdobje nosečnosti in čas ob porodu dejavnika tveganja ter da zato hormonskih vplivov ne moremo zanemariti.
Kljub neljubim stranskim učinkom in pojavnosti krvnih strdkov strokovnjaki svarijo, da ne smemo brez dokazov trditi, da so stranski učinki povezani s cepljenem z AstraZeneco. "Pogostnost teh zapletov je res majhna in za zdaj ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov in cepljenja," poudarja vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Blinc pa dodaja, da je sicer prav, da smo natančni in da preverimo stvari, da pa ni treba že vnaprej obtoževati.
Evropska agencija za zdravila pa bo sedaj analizirala vse neljube dogodke po cepljenjih in zaključni odgovor, ki ga bomo prejeli, se bo nanašal tudi na cepiva preostalih proizvajalcev, ne samo trenutno vprašljive AstraZenece.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.